Kazalo
25 odnosi: Afina preslikava, Algebrska struktura, Avtomorfizem, Borza, Drevo (teorija grafov), Dvojiško drevo, Fraktal, Homeomorfizem, Kochova snežinka, Kompozitum funkcij, Končna množica, Mandelbrotova množica, Matematika, Merilo, Monoid, Obala, Podatek, Podmnožica, Podobnost (geometrija), Poissonova porazdelitev, Prazna množica, Simetrija, Surjektivna preslikava, Topološki prostor, Zipfov zakon.
- Fraktali
Afina preslikava
Afina preslikava ali afina transformacija je preslikava med vektorskima prostoroma, ki je kompozitum linearne transformacije in translacije.
Poglej Samopodobnost in Afina preslikava
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Samopodobnost in Algebrska struktura
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Samopodobnost in Avtomorfizem
Borza
borze v New Yorku Bórza je ustanova, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so na primer delnice in obveznice.
Poglej Samopodobnost in Borza
Drevo (teorija grafov)
Bethejeva mreža je vrsta drevesa Drevo je v matematiki (teoriji grafov) graf v katerem sta poljubni dve točki povezani s točno eno enostavno potjo.
Poglej Samopodobnost in Drevo (teorija grafov)
Dvojiško drevo
Dvojiško drevo velikosti 9 in globine 3 in korenskim vozliščem z vrednostjo 2 Dvojíško ali binárno drevó je v računalništvu drevesna podatkovna struktura, kjer ima vsako vozlišče največ dva otroka.
Poglej Samopodobnost in Dvojiško drevo
Fraktal
Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.
Poglej Samopodobnost in Fraktal
Homeomorfizem
Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.
Poglej Samopodobnost in Homeomorfizem
Kochova snežinka
iteracije pri konstrukciji. Kochova krivulja. Kochova snežínka ali Kochova zvézda je eden prvih odkritih fraktalnih likov.
Poglej Samopodobnost in Kochova snežinka
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Poglej Samopodobnost in Kompozitum funkcij
Končna množica
Kônčna mnóžica je v matematiki množica s končnim številom elementov.
Poglej Samopodobnost in Končna množica
Mandelbrotova množica
Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.
Poglej Samopodobnost in Mandelbrotova množica
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Samopodobnost in Matematika
Merilo
Zgled grafičnega merila Merilo je številčno razmerje, ki pove, koliko v naravni velikosti meri predmet ali prostor.
Poglej Samopodobnost in Merilo
Monoid
Mónoid M.
Poglej Samopodobnost in Monoid
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Samopodobnost in Obala
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej Samopodobnost in Podatek
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Samopodobnost in Podmnožica
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Samopodobnost in Podobnost (geometrija)
Poissonova porazdelitev
Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.
Poglej Samopodobnost in Poissonova porazdelitev
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Samopodobnost in Prazna množica
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Samopodobnost in Simetrija
Surjektivna preslikava
Súrjektivna preslikáva ali surjékcija je v matematiki preslikava f: A → B, pri kateri je vsak element iz množice B slika vsaj enega elementa iz množice A: Če je f surjektivna preslikava, rečemo tudi, da f preslika množico A na množico B. Množica B je lahko načeloma poljubna množica, vendar najpogosteje privzamemo, da je f realna funkcija in da je torej B množica realnih števil.
Poglej Samopodobnost in Surjektivna preslikava
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Samopodobnost in Topološki prostor
Zipfov zakon
Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.
Poglej Samopodobnost in Zipfov zakon