Kazalo
29 odnosi: Abscisna os, Binomska porazdelitev, Celi del, Celo število, Diskretna porazdelitev, Entropija (informatika), Fakulteta (funkcija), Funkcija gama, Funkcija generiranja momentov, Funkcija verjetnosti, Interval, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Koeficient simetrije, Mediana, Modus (statistika), Naravni logaritem, Parameter, Površina, Pričakovana vrednost, Prostornina, Razdalja, Seznam verjetnostnih porazdelitev, Siméon-Denis Poisson, Skellamova porazdelitev, Sploščenost, Varianca, Verjetnost, Verjetnostna porazdelitev, Zbirna funkcija verjetnosti.
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Poglej Poissonova porazdelitev in Abscisna os
Binomska porazdelitev
Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.
Poglej Poissonova porazdelitev in Binomska porazdelitev
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Poissonova porazdelitev in Celi del
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Poissonova porazdelitev in Celo število
Diskretna porazdelitev
Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.
Poglej Poissonova porazdelitev in Diskretna porazdelitev
Entropija (informatika)
Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko.
Poglej Poissonova porazdelitev in Entropija (informatika)
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Poissonova porazdelitev in Fakulteta (funkcija)
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Poissonova porazdelitev in Funkcija gama
Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.
Poglej Poissonova porazdelitev in Funkcija generiranja momentov
Funkcija verjetnosti
Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.
Poglej Poissonova porazdelitev in Funkcija verjetnosti
Interval
Intervál je lahko.
Poglej Poissonova porazdelitev in Interval
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Poglej Poissonova porazdelitev in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Poissonova porazdelitev in Koeficient simetrije
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Poglej Poissonova porazdelitev in Mediana
Modus (statistika)
Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.
Poglej Poissonova porazdelitev in Modus (statistika)
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Poissonova porazdelitev in Naravni logaritem
Parameter
Parámeter je na splošno matematična spremenljivka, katere vrednost je določena s posebnimi pogoji.
Poglej Poissonova porazdelitev in Parameter
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Poissonova porazdelitev in Površina
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Poissonova porazdelitev in Pričakovana vrednost
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Poissonova porazdelitev in Prostornina
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Poissonova porazdelitev in Razdalja
Seznam verjetnostnih porazdelitev
Seznam verjetnostnih porazdelitev vsebuje nekatere verjetnostne porazdelitve.
Poglej Poissonova porazdelitev in Seznam verjetnostnih porazdelitev
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Poissonova porazdelitev in Siméon-Denis Poisson
Skellamova porazdelitev
Skellamova porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna) porazdelitev razlike n1- n2 dveh statistično neodvisnih slučajnih spremenljivk n1 in n2, ki imata Poissonovo porazdelitev z različnima pričakovanima vrednostima µ1 in µ1.
Poglej Poissonova porazdelitev in Skellamova porazdelitev
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Poissonova porazdelitev in Sploščenost
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Poissonova porazdelitev in Varianca
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Poissonova porazdelitev in Verjetnost
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Poissonova porazdelitev in Verjetnostna porazdelitev
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Poglej Poissonova porazdelitev in Zbirna funkcija verjetnosti