Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Skellamova porazdelitev

Index Skellamova porazdelitev

Skellamova porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna) porazdelitev razlike n1- n2 dveh statistično neodvisnih slučajnih spremenljivk n1 in n2, ki imata Poissonovo porazdelitev z različnima pričakovanima vrednostima µ1 in µ1.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Abscisna os, Besslova funkcija, Diskretna porazdelitev, Entropija (informatika), Funkcija generiranja momentov, Funkcija verjetnosti, Interval, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Koeficient simetrije, Mediana, Modus (statistika), Poissonova porazdelitev, Pričakovana vrednost, Seznam verjetnostnih porazdelitev, Slučajna spremenljivka, Sploščenost, Varianca, Verjetnostna porazdelitev, Zbirna funkcija verjetnosti.

  2. Nezvezne porazdelitve

Abscisna os

Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.

Poglej Skellamova porazdelitev in Abscisna os

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Poglej Skellamova porazdelitev in Besslova funkcija

Diskretna porazdelitev

Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.

Poglej Skellamova porazdelitev in Diskretna porazdelitev

Entropija (informatika)

Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko.

Poglej Skellamova porazdelitev in Entropija (informatika)

Funkcija generiranja momentov

Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.

Poglej Skellamova porazdelitev in Funkcija generiranja momentov

Funkcija verjetnosti

Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.

Poglej Skellamova porazdelitev in Funkcija verjetnosti

Interval

Intervál je lahko.

Poglej Skellamova porazdelitev in Interval

Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve

Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.

Poglej Skellamova porazdelitev in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve

Koeficient simetrije

Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.

Poglej Skellamova porazdelitev in Koeficient simetrije

Mediana

Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.

Poglej Skellamova porazdelitev in Mediana

Modus (statistika)

Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.

Poglej Skellamova porazdelitev in Modus (statistika)

Poissonova porazdelitev

Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.

Poglej Skellamova porazdelitev in Poissonova porazdelitev

Pričakovana vrednost

Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.

Poglej Skellamova porazdelitev in Pričakovana vrednost

Seznam verjetnostnih porazdelitev

Seznam verjetnostnih porazdelitev vsebuje nekatere verjetnostne porazdelitve.

Poglej Skellamova porazdelitev in Seznam verjetnostnih porazdelitev

Slučajna spremenljivka

Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.

Poglej Skellamova porazdelitev in Slučajna spremenljivka

Sploščenost

Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.

Poglej Skellamova porazdelitev in Sploščenost

Varianca

Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.

Poglej Skellamova porazdelitev in Varianca

Verjetnostna porazdelitev

normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.

Poglej Skellamova porazdelitev in Verjetnostna porazdelitev

Zbirna funkcija verjetnosti

Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.

Poglej Skellamova porazdelitev in Zbirna funkcija verjetnosti

Glej tudi

Nezvezne porazdelitve