Kazalo
8 odnosi: Diskretna porazdelitev, Funkcija verjetnosti, Koeficient simetrije, Mediana, Slučajna spremenljivka, Srednja vrednost, Statistika, Verjetnostni račun.
- Srednje vrednosti
Diskretna porazdelitev
Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.
Poglej Modus (statistika) in Diskretna porazdelitev
Funkcija verjetnosti
Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.
Poglej Modus (statistika) in Funkcija verjetnosti
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Modus (statistika) in Koeficient simetrije
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Poglej Modus (statistika) in Mediana
Slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.
Poglej Modus (statistika) in Slučajna spremenljivka
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Poglej Modus (statistika) in Srednja vrednost
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Modus (statistika) in Statistika
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Modus (statistika) in Verjetnostni račun