Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Binomska porazdelitev

Index Binomska porazdelitev

Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Bernoullijeva porazdelitev, Binomski koeficient, Celi del, Diskretna porazdelitev, Entropija (informatika), Funkcija beta, Funkcija generiranja momentov, Funkcija verjetnosti, Interval, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Koeficient simetrije, Mediana, Modus (statistika), Naravno število, Pričakovana vrednost, Seznam verjetnostnih porazdelitev, Sploščenost, Varianca, Verjetnostna porazdelitev, Zbirna funkcija verjetnosti.

  2. Nezvezne porazdelitve

Bernoullijeva porazdelitev

Bernoullijeva porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev.

Poglej Binomska porazdelitev in Bernoullijeva porazdelitev

Binomski koeficient

Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.

Poglej Binomska porazdelitev in Binomski koeficient

Celi del

Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.

Poglej Binomska porazdelitev in Celi del

Diskretna porazdelitev

Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.

Poglej Binomska porazdelitev in Diskretna porazdelitev

Entropija (informatika)

Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko.

Poglej Binomska porazdelitev in Entropija (informatika)

Funkcija beta

Konturni graf funkcije beta Graf funkcije beta za pozitivne ''x'' in ''y'' Funkcija beta, imenovana tudi Eulerjev integral prve vrste, je v matematiki specialna funkcija dveh argumentov, definirana kot: Funkcijo beta sta raziskovala Euler in Legendre, ime pa ji je dal Binet.

Poglej Binomska porazdelitev in Funkcija beta

Funkcija generiranja momentov

Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.

Poglej Binomska porazdelitev in Funkcija generiranja momentov

Funkcija verjetnosti

Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.

Poglej Binomska porazdelitev in Funkcija verjetnosti

Interval

Intervál je lahko.

Poglej Binomska porazdelitev in Interval

Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve

Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.

Poglej Binomska porazdelitev in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve

Koeficient simetrije

Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.

Poglej Binomska porazdelitev in Koeficient simetrije

Mediana

Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.

Poglej Binomska porazdelitev in Mediana

Modus (statistika)

Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.

Poglej Binomska porazdelitev in Modus (statistika)

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Poglej Binomska porazdelitev in Naravno število

Pričakovana vrednost

Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.

Poglej Binomska porazdelitev in Pričakovana vrednost

Seznam verjetnostnih porazdelitev

Seznam verjetnostnih porazdelitev vsebuje nekatere verjetnostne porazdelitve.

Poglej Binomska porazdelitev in Seznam verjetnostnih porazdelitev

Sploščenost

Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.

Poglej Binomska porazdelitev in Sploščenost

Varianca

Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.

Poglej Binomska porazdelitev in Varianca

Verjetnostna porazdelitev

normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.

Poglej Binomska porazdelitev in Verjetnostna porazdelitev

Zbirna funkcija verjetnosti

Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.

Poglej Binomska porazdelitev in Zbirna funkcija verjetnosti

Glej tudi

Nezvezne porazdelitve

Prav tako znan kot Bernoullijev obrazec.