Kazalo
37 odnosi: Binomski koeficient, Celi del, Celo število, Fakulteta, Funkcija (matematika), Funkcija gama, Infinitezimalni račun, Klicaj, Kombinacija (matematika), Kombinatorika, Kompleksno število, Matematična indukcija, Matematika, Množenje, Množica, Naravno število, Negativno število, Odvod, Permutacija, Potenčna vrsta, Pozitivno število, Praštevilski razcep, Prostornina, Računalništvo, Računalo, Razsežnost (vektorski prostor), Rekurzija, Soda in liha števila, Verjetnostni račun, Zaporedje, Zmnožek, 1 (število), 120 (število), 2 (število), 24 (število), 6 (število), 720 (število).
- Kombinatorika
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Binomski koeficient
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Celi del
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Celo število
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Fakulteta
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Funkcija (matematika)
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Funkcija gama
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Infinitezimalni račun
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Klicaj
Kombinacija (matematika)
Kombinacija (oznaka C_n^k \, za kombinacije k \, elementov iz množice n \, elementov) je v matematiki način izbora k \, elementov iz večje množice n \, različnih elementov.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Kombinacija (matematika)
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Kombinatorika
Kompleksno število
1.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Kompleksno število
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Matematična indukcija
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Matematika
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Množenje
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Množica
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Naravno število
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Negativno število
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Odvod
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Fakulteta (funkcija) in Permutacija
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Potenčna vrsta
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Pozitivno število
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Praštevilski razcep
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Prostornina
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Računalništvo
Računalo
Namizno elektronsko računalo. Abak - računalo na kroglice Pascalovo mehansko računalo Leibnizevo računalo Mehansko namizno računalo iz sredine 20. stoletja, po domače imenovano »kofemaln« Žepno logaritemsko računalo (krožna izvedba) Računálo je naprava ali stroj za izvajanje numeričnih izračunov.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Računalo
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Razsežnost (vektorski prostor)
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Fakulteta (funkcija) in Rekurzija
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Soda in liha števila
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Verjetnostni račun
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Zaporedje
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Zmnožek
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 1 (število)
120 (število)
120 (stó dvájset) je naravno število, za katero velja 120.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 120 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 2 (število)
24 (število)
24 (štíriindvájset) je naravno število, za katero velja 24.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 24 (število)
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 6 (število)
720 (število)
720 (sédemsto dvájset) je naravno število, za katero velja 720.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 720 (število)
Glej tudi
Kombinatorika
Prav tako znan kot Dvojna fakulteta, Faktoriela, Fakulteta (matematika), Hiperfakulteta.