Kazalo
45 odnosi: Abraham de Moivre, Štiri štirice, Bernoullijevo število, Binomski koeficient, Celoštevilsko zaporedje, Dečki: roman iz dijaškega internata, E (matematična konstanta), Enočlena operacija, Euler-Maclaurinova formula, Fakulteta, Funkcija beta, Funkcija digama, Funkcija gama, Gugol, HP-41, HP-65, Klicaj, Kombinacija (matematika), Kombinatorika, Leonhard Euler, Permutacija, Pochhammerjev simbol, Poissonova porazdelitev, Primoriela, Rekurzija, Seznam integralov eksponentnih funkcij, Seznam integralov Gaussovih funkcij, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Simetrična grupa, Središčni binomski koeficient, Taylorjeva vrsta, Teorija števil, Transcendentno število, Uhlerjevo število, Wilsonov izrek, Wilsonovo praštevilo, 1 (število), 108 (število), 120 (število), 3 (število), 4 (število), 48 (število).
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Abraham de Moivre
Štiri štirice
Štíri štiríce je matematična igra, ki zahteva sestavljanje izrazov iz štirih štiric.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Štiri štirice
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Bernoullijevo število
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Binomski koeficient
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Celoštevilsko zaporedje
Dečki: roman iz dijaškega internata
Dečki: roman iz dijaškega internata je prvi slovenski roman s homoerotično tematiko, ki ga je napisal France Novšak, ko mu je bilo 20 let.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Dečki: roman iz dijaškega internata
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Fakulteta (funkcija) in E (matematična konstanta)
Enočlena operacija
Ênočlena operácija (tudi únarna operacija) je v matematiki enomestna operacija ali preslikava, ki enemu podatku priredi točno določen rezultat.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Enočlena operacija
Euler-Maclaurinova formula
Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Euler-Maclaurinova formula
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Fakulteta
Funkcija beta
Konturni graf funkcije beta Graf funkcije beta za pozitivne ''x'' in ''y'' Funkcija beta, imenovana tudi Eulerjev integral prve vrste, je v matematiki specialna funkcija dveh argumentov, definirana kot: Funkcijo beta sta raziskovala Euler in Legendre, ime pa ji je dal Binet.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Funkcija beta
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Funkcija digama
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Funkcija gama
Gugol
Gúgol (angleško googol) je število 10^\,\!, se pravi število, zapisano s števko 1, ki ji sledi sto ničel.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Gugol
HP-41
Žepni kalkulator HP-41C zaslon HP-41CX HP-41CX z magnetnim bralnikom in termičnim tiskalnikom HP-41 je bila vrsta programabilnih, razširljivih, znanstvenih kalkulatorjev (žepnih računalnikov, računal) z obrnjenim poljskim zapisom (RPN) podjetja Hewlett-Packard (HP), izdelanih med letoma 1979 in 1989.
Poglej Fakulteta (funkcija) in HP-41
HP-65
Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.
Poglej Fakulteta (funkcija) in HP-65
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Klicaj
Kombinacija (matematika)
Kombinacija (oznaka C_n^k \, za kombinacije k \, elementov iz množice n \, elementov) je v matematiki način izbora k \, elementov iz večje množice n \, različnih elementov.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Kombinacija (matematika)
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Kombinatorika
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Fakulteta (funkcija) in Leonhard Euler
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Fakulteta (funkcija) in Permutacija
Pochhammerjev simbol
Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Pochhammerjev simbol
Poissonova porazdelitev
Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Poissonova porazdelitev
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Primoriela
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Fakulteta (funkcija) in Rekurzija
Seznam integralov eksponentnih funkcij
Seznam integralov eksponentnih funkcij vsebuje integrale eksponentnih funkcij.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Seznam integralov eksponentnih funkcij
Seznam integralov Gaussovih funkcij
Seznam integralov Gaussovih funkcij vsebuje integrale Gaussovih funkcij.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Seznam integralov Gaussovih funkcij
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Seznam vrst števil
Simetrična grupa
Cayleyjeva tabela simetrične grupe S4 310pxSamo enotske matrike so simetrične glede na glavno diagonalo, to pa pomeni, da simetrična grupa ni Abelova. Simetrična grupa je v matematiki grupa nad končno množico n \, simbolov, katere elementi so permutacije teh n \, simbolov in za katere je grupna operacija kompozicija teh permutacij.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Simetrična grupa
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Središčni binomski koeficient
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Taylorjeva vrsta
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Teorija števil
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Transcendentno število
Uhlerjevo število
Uhlerjevo število je pozitivno celo število oblike: kjer je n!\, funkcija fakulteta in M_\, n-to Mersennovo število.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Uhlerjevo število
Wilsonov izrek
Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Wilsonov izrek
Wilsonovo praštevilo
Wilsonovo praštevilo, poimenovano po angleškem matematiku Johnu Wilsonu, je vsako praštevilo p, da p2 deli (p − 1)! + 1, kjer označuje »!« faktorialno funkcijo.
Poglej Fakulteta (funkcija) in Wilsonovo praštevilo
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 1 (število)
108 (število)
108 (stó ósem) je naravno število, za katero velja 108.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 108 (število)
120 (število)
120 (stó dvájset) je naravno število, za katero velja 120.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 120 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 3 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 4 (število)
48 (število)
48 (óseminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 48.
Poglej Fakulteta (funkcija) in 48 (število)
Prav tako znan kot Dvojna fakulteta, Faktoriela, Fakulteta (matematika), Hiperfakulteta.