Kazalo
36 odnosi: Atom, Celo število, Dielektričnost, Dielektrik, Električni naboj, Elektromagnetna interakcija, Energija, Fermion, Fizika, Foton, Hitrost svetlobe, Jantar, Jevgenij Mihajlovič Lifšic, Kvantna fluktuacija, Los Alamos, Nova Mehika, Meritev, Miselni preizkus, Narodni laboratorij Los Alamos, Osnovni delec, Papir, Permeabilnost, Philips, Pi, Planckova konstanta, Pojav, Porcelan, Razdalja, Sila, Snov, Spontani zlom simetrije, Supersimetrija, Termodinamika, Tlak, Točnost in natančnost, Vakuum, Valovna dolžina.
- Fizikalne sile
- Fizikalni pojavi
- Kvantna teorija polja
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Casimirjev pojav in Atom
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Casimirjev pojav in Celo število
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Casimirjev pojav in Dielektričnost
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Casimirjev pojav in Dielektrik
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Casimirjev pojav in Električni naboj
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Casimirjev pojav in Elektromagnetna interakcija
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Casimirjev pojav in Energija
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Casimirjev pojav in Fermion
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Casimirjev pojav in Fizika
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Casimirjev pojav in Foton
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Casimirjev pojav in Hitrost svetlobe
Jantar
Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.
Poglej Casimirjev pojav in Jantar
Jevgenij Mihajlovič Lifšic
Jevgenij Mihajlovič Lifšic, ruski fizik, * 21. februar 1915, Harkov, Rusija, (sedaj Ukrajina), † 29. oktober 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Casimirjev pojav in Jevgenij Mihajlovič Lifšic
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Casimirjev pojav in Kvantna fluktuacija
Los Alamos, Nova Mehika
Los Alamos je naselje, ki leži v okrožju Los Alamos, ki leži v ameriških zvezni državi Nova Mehika.
Poglej Casimirjev pojav in Los Alamos, Nova Mehika
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Casimirjev pojav in Meritev
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Poglej Casimirjev pojav in Miselni preizkus
Narodni laboratorij Los Alamos
Narodni laboratorij Los Alamos, zračni posnetek iz leta 1995. Narodni laboratorij Los Alamos (izvirni angleški naziv Los Alamos National Laboratory; kratica LANL; tudi Site Y, Los Alamos Laboratory in Los Alamos Scientific Laboratory) je narodni laboratorij, ki spada pod Oddelek za energijo ZDA (DOE), upravlja pa ga Univerza Kalifornije.
Poglej Casimirjev pojav in Narodni laboratorij Los Alamos
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Casimirjev pojav in Osnovni delec
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Casimirjev pojav in Papir
Permeabilnost
Permeabilnost lahko odvisno od konteksta pomeni.
Poglej Casimirjev pojav in Permeabilnost
Philips
Gerard Philips - ustanovitelj podjetja Koninklijke Philips N.V. ali samo Philips je nizozemska korporacija s sedežem v Amsterdamu.
Poglej Casimirjev pojav in Philips
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Casimirjev pojav in Pi
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Casimirjev pojav in Planckova konstanta
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Casimirjev pojav in Pojav
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Poglej Casimirjev pojav in Porcelan
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Casimirjev pojav in Razdalja
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Casimirjev pojav in Sila
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Casimirjev pojav in Snov
Spontani zlom simetrije
Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.
Poglej Casimirjev pojav in Spontani zlom simetrije
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Casimirjev pojav in Supersimetrija
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Casimirjev pojav in Termodinamika
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Casimirjev pojav in Tlak
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Casimirjev pojav in Točnost in natančnost
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Casimirjev pojav in Vakuum
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Casimirjev pojav in Valovna dolžina