Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Papir

Index Papir

srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...

33 odnosi: Apno, Žužemberk, Bambus, Belilo, Bombaž, Celuloza, Elektronski papir, Goričane, Iberski polotok, ISO 216, Klor, Lakmusov papir, Les, Lobnica, Ruše, Material, Natron papir, Navadna konoplja, Nove Fužine, Omajadski kalifat, Origami, Papirus, Parni stroj, Pergament, Ploskev, Prva svetovna vojna, Samarkand, Silicij, Simbol, Sladki Vrh, Toaletni papir, Trstika, Velum, Znak.

Apno

Apno je lahko.

Novo!!: Papir in Apno · Poglej več »

Žužemberk

Žužemberk je osrednje naselje Suhe krajine z okoli 1100 prebivalci in je sedež istoimenske občine.

Novo!!: Papir in Žužemberk · Poglej več »

Bambus

Bámbus (znanstveno ime Bambuseae) je trajnica iz družine trav z olesenelimi stebli.

Novo!!: Papir in Bambus · Poglej več »

Belilo

Hong Kongu. Belilo je splošno ime za kemična sredstva za domačo in industrijsko uporabo, ki služijo za beljenje tekstila in celuloze, čiščenje ali dezinfekcijo.

Novo!!: Papir in Belilo · Poglej več »

Bombaž

Bombáž so naravna vlakna.

Novo!!: Papir in Bombaž · Poglej več »

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Novo!!: Papir in Celuloza · Poglej več »

Elektronski papir

Ena od verzij elektronskega papirja Kindle podjetja Amazon, najbolj prodajani E-Bralnik Elektronski papir tudi E-Papir, E-Bralnik je vrsta zaslona z visoko kontrastnostjo prikaza, kakršna je pri papirju.

Novo!!: Papir in Elektronski papir · Poglej več »

Goričane

Goričane so naselje v Občini Medvode.

Novo!!: Papir in Goričane · Poglej več »

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Novo!!: Papir in Iberski polotok · Poglej več »

ISO 216

Formati papirja A Formati papirja B Formati papirja C ISO 216 je mednarodni standard ISO za velikost papirja, uporabljan po celem svetu z izjemo ZDA.

Novo!!: Papir in ISO 216 · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Novo!!: Papir in Klor · Poglej več »

Lakmusov papir

Lakmusov papir (opomba: Na levi strani je univerzalna legenda. Lakmus se lahko obarva zgolj rdeče, vijolično ali plavo) Lákmusov papír je filtrirni papir, prepojen z organskim barvilom lakmusom (lakmusovo tinkturo).

Novo!!: Papir in Lakmusov papir · Poglej več »

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Novo!!: Papir in Les · Poglej več »

Lobnica, Ruše

Lobnica je naselje v Občini Ruše.

Novo!!: Papir in Lobnica, Ruše · Poglej več »

Material

Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.

Novo!!: Papir in Material · Poglej več »

Natron papir

Natron papir je embalažni papir rjave barve, ki je zaradi svoje rebraste strukture zelo prilagodljiv in hkrati odporen.

Novo!!: Papir in Natron papir · Poglej več »

Navadna konoplja

Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis.

Novo!!: Papir in Navadna konoplja · Poglej več »

Nove Fužine

''Nove Fužine'' Nove Fužine so ljubljanska četrt in ob treh trgih ter med Zaloško cesto in levim bregom Ljubljanice razvito naselje v četrtni skupnosti Moste.

Novo!!: Papir in Nove Fužine · Poglej več »

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Novo!!: Papir in Omajadski kalifat · Poglej več »

Origami

Žerjava Origami zgibi Origami (折り紙, japonska izgovorjava: ali, iz ori, ki pomeni »zlaganje«, in kami, ki pomeni »papir« (kami se spremeni v gami zaradi rendakuja)) je umetnost zgibanja papirja, ki je pogosto povezana z Japonsko kultura.

Novo!!: Papir in Origami · Poglej več »

Papirus

Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.

Novo!!: Papir in Papirus · Poglej več »

Parni stroj

Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.

Novo!!: Papir in Parni stroj · Poglej več »

Pergament

Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.

Novo!!: Papir in Pergament · Poglej več »

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Novo!!: Papir in Ploskev · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Papir in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Novo!!: Papir in Samarkand · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Papir in Silicij · Poglej več »

Simbol

Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.

Novo!!: Papir in Simbol · Poglej več »

Sladki Vrh

Sladki Vrh je naselje v Občini Šentilj.

Novo!!: Papir in Sladki Vrh · Poglej več »

Toaletni papir

Zvitek toaletnega papirja Toaletni papir ali straniščni papir (pogovorno tudi WC-papir ali kar rolica, ker je navit na tulec v obliki role, zvitka) je (po navadi) mehek izdelek iz papirja, ki se ga uporablja pri osebni higieni po opravljeni defekaciji ali urinaciji.

Novo!!: Papir in Toaletni papir · Poglej več »

Trstika

Trstika je katerakoli različna visoka, večletna trava s prožnimi, olesenelimi stebli in natančneje iz rodu Arundinaria.

Novo!!: Papir in Trstika · Poglej več »

Velum

Velum je pripravljena živalska koža, ki se običajno uporablja kot material za pisanje.

Novo!!: Papir in Velum · Poglej več »

Znak

Znák je pojem, ki ima več pomenov.

Novo!!: Papir in Znak · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »