Kazalo
36 odnosi: Akcija (fizika), Antidelec, Boltzmannova konstanta, Casimirjev pojav, Elektron, Energija, Ernst Pascual Jordan, Fourierova transformacija, Gibalna količina, Gostota verjetnosti, Komutativnost, Kozmološka konstanta, Kvantna mehanika, Kvantna prepletenost, Kvantna superpozicija, Kvantna teorija polja, Lastna vrednost, Lega, Meritev, Mirovna masa, Načelo nedoločenosti, Nature, Ohranitveni zakon, Osnovni delec, Osnovni naboj, Planckova konstanta, Prasevanje, Prostor, Renormalizacija, Science, The New York Times, Točka, Valovna funkcija, Vesolje, Werner Karl Heisenberg, Zvezda.
- Kvantna mehanika
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Kvantna fluktuacija in Akcija (fizika)
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Kvantna fluktuacija in Antidelec
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Kvantna fluktuacija in Boltzmannova konstanta
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Kvantna fluktuacija in Casimirjev pojav
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Kvantna fluktuacija in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Kvantna fluktuacija in Energija
Ernst Pascual Jordan
Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Kvantna fluktuacija in Ernst Pascual Jordan
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju.
Poglej Kvantna fluktuacija in Fourierova transformacija
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Kvantna fluktuacija in Gibalna količina
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Kvantna fluktuacija in Gostota verjetnosti
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Kvantna fluktuacija in Komutativnost
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Kvantna fluktuacija in Kozmološka konstanta
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Kvantna fluktuacija in Kvantna mehanika
Kvantna prepletenost
Kvántna prepletènost je kvantnomehanski fizični pojav, ki nastane ko se pari ali grupe delcev ustvarijo, interaktirajo ali ko si delijo prostorsko bližino na tak način da se kvantno stanje vsakega delca ne da opisati neodvisno od stanja drugih, tudi če so delci ločeni na veliki razdalji.
Poglej Kvantna fluktuacija in Kvantna prepletenost
Kvantna superpozicija
Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki.
Poglej Kvantna fluktuacija in Kvantna superpozicija
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Kvantna fluktuacija in Kvantna teorija polja
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Kvantna fluktuacija in Lastna vrednost
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Kvantna fluktuacija in Lega
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Kvantna fluktuacija in Meritev
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Poglej Kvantna fluktuacija in Mirovna masa
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Kvantna fluktuacija in Načelo nedoločenosti
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Kvantna fluktuacija in Nature
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Poglej Kvantna fluktuacija in Ohranitveni zakon
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Kvantna fluktuacija in Osnovni delec
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Kvantna fluktuacija in Osnovni naboj
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Kvantna fluktuacija in Planckova konstanta
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Kvantna fluktuacija in Prasevanje
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Kvantna fluktuacija in Prostor
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Poglej Kvantna fluktuacija in Renormalizacija
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Kvantna fluktuacija in Science
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Kvantna fluktuacija in The New York Times
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Kvantna fluktuacija in Točka
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Kvantna fluktuacija in Valovna funkcija
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Kvantna fluktuacija in Vesolje
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Poglej Kvantna fluktuacija in Werner Karl Heisenberg
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Kvantna fluktuacija in Zvezda
Glej tudi
Kvantna mehanika
Prav tako znan kot Fluktuacija vakuumskega stanja, Vakuumska fluktuacija.