Kazalo
25 odnosi: Barionsko število, Barvni naboj, Energija, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna količina, Fizikalni zakon, Gibalna količina, Hamiltonova mehanika, Invariantnost, Izrek o gibalni količini, Izrek o vrtilni količini, Kontinuitetna enačba, Leptonsko število, Masa, Meritev, Parnost (fizika), Prvi zakon termodinamike, Simetrija, Spin, Vesolje, Vrtilna količina, Zakon o ohranitvi mase, Zakon o ohranitvi naboja, Znanstvenik.
- Simetrija
- Znanstveni zakoni
Barionsko število
Barionsko število (oznaka B \) je določeno kot kjer je.
Poglej Ohranitveni zakon in Barionsko število
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Poglej Ohranitveni zakon in Barvni naboj
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Ohranitveni zakon in Energija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Ohranitveni zakon in Fizika
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Ohranitveni zakon in Fizika osnovnih delcev
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Ohranitveni zakon in Fizikalna količina
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Ohranitveni zakon in Fizikalni zakon
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Ohranitveni zakon in Gibalna količina
Hamiltonova mehanika
Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.
Poglej Ohranitveni zakon in Hamiltonova mehanika
Invariantnost
Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.
Poglej Ohranitveni zakon in Invariantnost
Izrek o gibalni količini
Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.
Poglej Ohranitveni zakon in Izrek o gibalni količini
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Poglej Ohranitveni zakon in Izrek o vrtilni količini
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Poglej Ohranitveni zakon in Kontinuitetna enačba
Leptonsko število
Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.
Poglej Ohranitveni zakon in Leptonsko število
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Ohranitveni zakon in Masa
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Ohranitveni zakon in Meritev
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Ohranitveni zakon in Parnost (fizika)
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Ohranitveni zakon in Prvi zakon termodinamike
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Ohranitveni zakon in Simetrija
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Ohranitveni zakon in Spin
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Ohranitveni zakon in Vesolje
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Ohranitveni zakon in Vrtilna količina
Zakon o ohranitvi mase
Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.
Poglej Ohranitveni zakon in Zakon o ohranitvi mase
Zakon o ohranitvi naboja
Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.
Poglej Ohranitveni zakon in Zakon o ohranitvi naboja
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Ohranitveni zakon in Znanstvenik
Glej tudi
Simetrija
Znanstveni zakoni
Prav tako znan kot Ohranitveni zakoni.