Kazalo
18 odnosi: Gibalna količina, Hitrost, Izrek o gibalni količini, Kotna hitrost, Masa, Navor, Newtonovi zakoni gibanja, Osišče, Pospešek, Premo gibanje, Sila, Sunek navora, Telo, Točkasto telo, Vektorski produkt, Vrtilna količina, Vsota, Vztrajnostni moment.
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Gibalna količina
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Hitrost
Izrek o gibalni količini
Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Izrek o gibalni količini
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Kotna hitrost
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Masa
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Navor
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Newtonovi zakoni gibanja
Osišče
Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Osišče
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Pospešek
Premo gibanje
Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Premo gibanje
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Sila
Sunek navora
Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Sunek navora
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Telo
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Točkasto telo
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Vektorski produkt
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Vrtilna količina
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Vsota
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Poglej Izrek o vrtilni količini in Vztrajnostni moment
Prav tako znan kot Izrek o ohranitvi vrtilne količine, Ohranitev vrtilne količine.