Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Izrek o vrtilni količini

Index Izrek o vrtilni količini

Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.

Kazalo

  1. 18 odnosi: Gibalna količina, Hitrost, Izrek o gibalni količini, Kotna hitrost, Masa, Navor, Newtonovi zakoni gibanja, Osišče, Pospešek, Premo gibanje, Sila, Sunek navora, Telo, Točkasto telo, Vektorski produkt, Vrtilna količina, Vsota, Vztrajnostni moment.

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Gibalna količina

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Hitrost

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Izrek o gibalni količini

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Kotna hitrost

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Masa

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Navor

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Newtonovi zakoni gibanja

Osišče

Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Osišče

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Pospešek

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Premo gibanje

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Sila

Sunek navora

Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Sunek navora

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Telo

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Točkasto telo

Vektorski produkt

Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Vektorski produkt

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Vrtilna količina

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Vsota

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Poglej Izrek o vrtilni količini in Vztrajnostni moment

Prav tako znan kot Izrek o ohranitvi vrtilne količine, Ohranitev vrtilne količine.