Kazalo
16 odnosi: Determinanta, Elektromagnetna interakcija, Fizika, Interakcija, Invariantnost, Kvantna mehanika, Matrika, Močna jedrska sila, Psevdoskalar, Psevdovektor, Razpad beta, Skalar, Vektor, Vrtenje, Zrcaljenje, 1956.
- Fizikalne količine
- Jedrska fizika
- Kvantna mehanika
- Kvantna teorija polja
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Parnost (fizika) in Determinanta
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Parnost (fizika) in Elektromagnetna interakcija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Parnost (fizika) in Fizika
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Parnost (fizika) in Interakcija
Invariantnost
Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.
Poglej Parnost (fizika) in Invariantnost
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Parnost (fizika) in Kvantna mehanika
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Parnost (fizika) in Matrika
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Parnost (fizika) in Močna jedrska sila
Psevdoskalar
Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.
Poglej Parnost (fizika) in Psevdoskalar
Psevdovektor
publisher.
Poglej Parnost (fizika) in Psevdovektor
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Parnost (fizika) in Razpad beta
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Parnost (fizika) in Skalar
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Poglej Parnost (fizika) in Vektor
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Parnost (fizika) in Vrtenje
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Poglej Parnost (fizika) in Zrcaljenje
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Parnost (fizika) in 1956
Glej tudi
Fizikalne količine
Jedrska fizika
Kvantna mehanika
Kvantna teorija polja
Prav tako znan kot Simetrija P.