Kazalo
30 odnosi: Barion Ξ, Barion Σ, Barion Ω, Barion Δ, Barion Λ, Hiperon, Kaon, Kiralnost (fizika), Kršitev simetrije CP, Mezon, Mezon B, Mezon D, Mezon ρ, Mezon η, Mezon φ, Multiplikativno kvantno število, Ohranitveni zakon, Pion, Psevdoskalar, Psevdoskalarni mezon, Psevdovektorski mezon, Seznam fizikalnih vsebin, Simetrija C, Simetrija CP, Simetrija CPT, Simetrija T, Skalarni mezon, Vektor (matematika), Vektorski mezon, Weylova enačba.
Barion Ξ
Barion Ξ je pripadnik skupine barionov, ki jih označujemo s Ξ.
Poglej Parnost (fizika) in Barion Ξ
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Poglej Parnost (fizika) in Barion Σ
Barion Ω
Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).
Poglej Parnost (fizika) in Barion Ω
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Poglej Parnost (fizika) in Barion Δ
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Poglej Parnost (fizika) in Barion Λ
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.
Poglej Parnost (fizika) in Hiperon
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Poglej Parnost (fizika) in Kaon
Kiralnost (fizika)
Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.
Poglej Parnost (fizika) in Kiralnost (fizika)
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Poglej Parnost (fizika) in Kršitev simetrije CP
Mezon
nonet. JP.
Poglej Parnost (fizika) in Mezon
Mezon B
Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).
Poglej Parnost (fizika) in Mezon B
Mezon D
Mezon D (pred letom 1986 tudi mezon F) (oznaka D \) je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoča raziskovanje šibke interakcije.
Poglej Parnost (fizika) in Mezon D
Mezon ρ
Mezon ρ (oznaka \rho \) je mezon, ki se pojavlja v treh oblikah, ki jih označujemo z \rho^0 \,, \rho^+ \, in \rho^- \,.
Poglej Parnost (fizika) in Mezon ρ
Mezon η
Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.
Poglej Parnost (fizika) in Mezon η
Mezon φ
Mezon φ (oznaka \varphi \) je mezon, ki spada med vektorske mezone.
Poglej Parnost (fizika) in Mezon φ
Multiplikativno kvantno število
Multiplikativno kvantno število je posebna vrsta kvantnih števil za katera je značilno, da se pri reakcijah njihov zmnožek ohranja.
Poglej Parnost (fizika) in Multiplikativno kvantno število
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Poglej Parnost (fizika) in Ohranitveni zakon
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Poglej Parnost (fizika) in Pion
Psevdoskalar
Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.
Poglej Parnost (fizika) in Psevdoskalar
Psevdoskalarni mezon
nonet. Pseudoskalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in liho (neparno) parnost (JP.
Poglej Parnost (fizika) in Psevdoskalarni mezon
Psevdovektorski mezon
Psevdovektorski mezon (tudi aksialni vektorski mezon) je mezon, ki ima skupni spin enak 1 in sodo (parno) parnost (JP.
Poglej Parnost (fizika) in Psevdovektorski mezon
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Parnost (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Poglej Parnost (fizika) in Simetrija C
Simetrija CP
Učinek simetrije CP: sprememba koordinatnih osi in zamenjava delca z antidelcem. Po transformaciji CP elektron s spinom navzgor postane pozitron s spinom navzdol. Simetrija CP pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki jih sestavljata dve operaciji: sprememba naboja (oznaka C) in zrcaljenje (oznaka P).
Poglej Parnost (fizika) in Simetrija CP
Simetrija CPT
Simetrija CPT pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin oziroma fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki jih sestavljajo tri operacije: sprememba naboja (oznaka C), zrcaljenje (oznaka P) in obrat časa (oznaka T).
Poglej Parnost (fizika) in Simetrija CPT
Simetrija T
Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.
Poglej Parnost (fizika) in Simetrija T
Skalarni mezon
Skalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in sodo (parno) parnost (JP.
Poglej Parnost (fizika) in Skalarni mezon
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Parnost (fizika) in Vektor (matematika)
Vektorski mezon
Vektorski mezon vrsta mezonov, ki imajo skupni spin enak 1 in liho (neparno) parnost (JP.
Poglej Parnost (fizika) in Vektorski mezon
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Parnost (fizika) in Weylova enačba
Prav tako znan kot Simetrija P.