Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Riemannova domneva

Index Riemannova domneva

točkah \Im (s).

104 odnosi: Alain Connes, Alan Turing, Algebrska varieteta, Ameriško matematično društvo, Analitično nadaljevanje, Andrew John Wiles, Aritmetična funkcija, Aritmetično zaporedje, Atle Selberg, Bernhard Riemann, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Clayjev matematični inštitut, David Hilbert, Delitelj, Deljivost brez kvadrata, Dirichletova funkcija eta, Edward Charles Titchmarsh, Eksponentni integral, Eliptična krivulja, Enotski interval, Enrico Bombieri, Euler-Maclaurinova formula, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva funkcija fi, Fourierova transformacija, Freeman John Dyson, Funkcija (matematika), Funkcija gama, Funkcija Z, Funkcijska enačba, Geodetka, George Pólya, Godfrey Harold Hardy, Goldbachova domneva, Harald Bohr, Hermitska matrika, Hilbertov prostor, Hilbertovi problemi, Hipoteza, Imaginarna enota, Jacques Salomon Hadamard, Jørgen Pedersen Gram, John Edensor Littlewood, Ken Ono, Kompleksno število, Kvantni harmonični oscilator, Kvazikristal, L-funkcija, Laplaceov operator, ..., Lastna vrednost, Leonhard Euler, Limita funkcije, Liouvillova funkcija, Logaritemski integral, Marcus du Sautoy, Matematični dokaz, Matematika, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Načelo nedoločenosti, Naravno število, Negativno število, Nerešeni matematični problemi, Ničla funkcije, Normalna porazdelitev, O notacija, Obseg algebrskih števil, Odvod, Ordinatni logaritemski integral, Paulo Ribenboim, Podgrupa, Pol (kompleksna analiza), Polinom, Praštevilo, Praštevilska vrzel, Praštevilski izrek, Pregledni članek, Protiprimer, Realno število, Redhefferjeva matrika, Riemann-Sieglova funkcija theta, Riemannova funkcija ksi, Riemannova funkcija zeta, Riemannova ploskev, Russell Sherman Lehman, Simetrična grupa, Skalarni produkt, Slučajna matrika, Soda in liha števila, Springer Science+Business Media, Srednja vrednost, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Stieltjesove konstante, Teorija števil, Teorija grup, Točka (geometrija), Trigonometrična funkcija, Varianca, Von Mangoldtova funkcija, Zaporedje, 0, 1 (število), 1 + 1 + 1 + 1 + ···. Razširi indeks (54 več) »

Alain Connes

Alain Connes, francoski matematik, * 1. april 1947, Draguignan, Francija.

Novo!!: Riemannova domneva in Alain Connes · Poglej več »

Alan Turing

Alan Mathison Turing, angleški matematik, logik, računalnikar, kriptolog in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.

Novo!!: Riemannova domneva in Alan Turing · Poglej več »

Algebrska varieteta

Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.

Novo!!: Riemannova domneva in Algebrska varieteta · Poglej več »

Ameriško matematično društvo

Ameriško matematično društvo (kratica AMS) je ameriško društvo poklicnih matematikov posvečeno zanimanju za raziskovanje in učenje matematike.

Novo!!: Riemannova domneva in Ameriško matematično društvo · Poglej več »

Analitično nadaljevanje

naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.

Novo!!: Riemannova domneva in Analitično nadaljevanje · Poglej več »

Andrew John Wiles

Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Riemannova domneva in Andrew John Wiles · Poglej več »

Aritmetična funkcija

Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.

Novo!!: Riemannova domneva in Aritmetična funkcija · Poglej več »

Aritmetično zaporedje

Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.

Novo!!: Riemannova domneva in Aritmetično zaporedje · Poglej več »

Atle Selberg

Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Riemannova domneva in Atle Selberg · Poglej več »

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Novo!!: Riemannova domneva in Bernhard Riemann · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Riemannova domneva in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Riemannova domneva in Celo število · Poglej več »

Clayjev matematični inštitut

Clayjev matematični inštitut (kratica CMI) je zasebna neprofitna ustanova z nekdanjim sedežem v Peterboroughu, New Hampshire.

Novo!!: Riemannova domneva in Clayjev matematični inštitut · Poglej več »

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Riemannova domneva in David Hilbert · Poglej več »

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Novo!!: Riemannova domneva in Delitelj · Poglej več »

Deljivost brez kvadrata

Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.

Novo!!: Riemannova domneva in Deljivost brez kvadrata · Poglej več »

Dirichletova funkcija eta

language.

Novo!!: Riemannova domneva in Dirichletova funkcija eta · Poglej več »

Edward Charles Titchmarsh

Edward Charles »Ted« Titchmarsh, FRS, angleški matematik, * 1. junij 1899, Newbury, Anglija, † 18. januar 1963, Oxford, Anglija.

Novo!!: Riemannova domneva in Edward Charles Titchmarsh · Poglej več »

Eksponentni integral

Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.

Novo!!: Riemannova domneva in Eksponentni integral · Poglej več »

Eliptična krivulja

Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.

Novo!!: Riemannova domneva in Eliptična krivulja · Poglej več »

Enotski interval

Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.

Novo!!: Riemannova domneva in Enotski interval · Poglej več »

Enrico Bombieri

Enrico Bombieri, italijanski matematik, * 26. november 1940, Milano, Italija.

Novo!!: Riemannova domneva in Enrico Bombieri · Poglej več »

Euler-Maclaurinova formula

Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.

Novo!!: Riemannova domneva in Euler-Maclaurinova formula · Poglej več »

Euler-Mascheronijeva konstanta

Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.

Novo!!: Riemannova domneva in Euler-Mascheronijeva konstanta · Poglej več »

Eulerjeva funkcija fi

Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.

Novo!!: Riemannova domneva in Eulerjeva funkcija fi · Poglej več »

Fourierova transformacija

Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo serijo, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.

Novo!!: Riemannova domneva in Fourierova transformacija · Poglej več »

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Riemannova domneva in Freeman John Dyson · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Novo!!: Riemannova domneva in Funkcija (matematika) · Poglej več »

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Novo!!: Riemannova domneva in Funkcija gama · Poglej več »

Funkcija Z

Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.

Novo!!: Riemannova domneva in Funkcija Z · Poglej več »

Funkcijska enačba

Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.

Novo!!: Riemannova domneva in Funkcijska enačba · Poglej več »

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Novo!!: Riemannova domneva in Geodetka · Poglej več »

George Pólya

George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Riemannova domneva in George Pólya · Poglej več »

Godfrey Harold Hardy

Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Riemannova domneva in Godfrey Harold Hardy · Poglej več »

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Novo!!: Riemannova domneva in Goldbachova domneva · Poglej več »

Harald Bohr

Harald August Bohr, danski nogometaš in matematik, * 22. april 1887, † 22. januar 1951.

Novo!!: Riemannova domneva in Harald Bohr · Poglej več »

Hermitska matrika

Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.

Novo!!: Riemannova domneva in Hermitska matrika · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Novo!!: Riemannova domneva in Hilbertov prostor · Poglej več »

Hilbertovi problemi

Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.

Novo!!: Riemannova domneva in Hilbertovi problemi · Poglej več »

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Novo!!: Riemannova domneva in Hipoteza · Poglej več »

Imaginarna enota

Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.

Novo!!: Riemannova domneva in Imaginarna enota · Poglej več »

Jacques Salomon Hadamard

Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.

Novo!!: Riemannova domneva in Jacques Salomon Hadamard · Poglej več »

Jørgen Pedersen Gram

Jørgen Pedersen Gram, danski matematik in aktuar, * 27. junij, 1850, Nustrup, Danska † 29. april 1916, København, Danska.

Novo!!: Riemannova domneva in Jørgen Pedersen Gram · Poglej več »

John Edensor Littlewood

John Edensor Littlewood, angleški matematik, * 9. junij 1885, † 6. september 1977.

Novo!!: Riemannova domneva in John Edensor Littlewood · Poglej več »

Ken Ono

Ken Ono, ameriški matematik, * 20. marec 1968.

Novo!!: Riemannova domneva in Ken Ono · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Novo!!: Riemannova domneva in Kompleksno število · Poglej več »

Kvantni harmonični oscilator

Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).

Novo!!: Riemannova domneva in Kvantni harmonični oscilator · Poglej več »

Kvazikristal

Atomski model kvazikristala Ag-Al Kvázikristál je neperiodičen kristal.

Novo!!: Riemannova domneva in Kvazikristal · Poglej več »

L-funkcija

2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.

Novo!!: Riemannova domneva in L-funkcija · Poglej več »

Laplaceov operator

Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.

Novo!!: Riemannova domneva in Laplaceov operator · Poglej več »

Lastna vrednost

Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.

Novo!!: Riemannova domneva in Lastna vrednost · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Riemannova domneva in Leonhard Euler · Poglej več »

Limita funkcije

4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a. Limito funkcije v točki a označimo \lim_ f(x) (beri: "limita f(x), ko gre x proti a).

Novo!!: Riemannova domneva in Limita funkcije · Poglej več »

Liouvillova funkcija

Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.

Novo!!: Riemannova domneva in Liouvillova funkcija · Poglej več »

Logaritemski integral

Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.

Novo!!: Riemannova domneva in Logaritemski integral · Poglej več »

Marcus du Sautoy

Marcus Peter Francis du Sautoy, OBE, angleški matematik in popularizator matematike, * 26. avgust 1965, London, Anglija.

Novo!!: Riemannova domneva in Marcus du Sautoy · Poglej več »

Matematični dokaz

language.

Novo!!: Riemannova domneva in Matematični dokaz · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Riemannova domneva in Matematika · Poglej več »

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Novo!!: Riemannova domneva in Möbiusova funkcija · Poglej več »

Mertensova funkcija

Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.

Novo!!: Riemannova domneva in Mertensova funkcija · Poglej več »

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Novo!!: Riemannova domneva in Načelo nedoločenosti · Poglej več »

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Novo!!: Riemannova domneva in Naravno število · Poglej več »

Negativno število

Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.

Novo!!: Riemannova domneva in Negativno število · Poglej več »

Nerešeni matematični problemi

Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

Novo!!: Riemannova domneva in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »

Ničla funkcije

Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.

Novo!!: Riemannova domneva in Ničla funkcije · Poglej več »

Normalna porazdelitev

Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.

Novo!!: Riemannova domneva in Normalna porazdelitev · Poglej več »

O notacija

Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.

Novo!!: Riemannova domneva in O notacija · Poglej več »

Obseg algebrskih števil

Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.

Novo!!: Riemannova domneva in Obseg algebrskih števil · Poglej več »

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Novo!!: Riemannova domneva in Odvod · Poglej več »

Ordinatni logaritemski integral

Ordinatni logaritemski integral ali eulerjevski logaritemski integral Li(x) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, zelo podobna funkciji logaritemskega integrala li(x).

Novo!!: Riemannova domneva in Ordinatni logaritemski integral · Poglej več »

Paulo Ribenboim

Paulo Ribenboim, brazilsko-kanadski matematik, * 13. marec 1928, Recife, Pernambuco, Brazilija.

Novo!!: Riemannova domneva in Paulo Ribenboim · Poglej več »

Podgrupa

Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.

Novo!!: Riemannova domneva in Podgrupa · Poglej več »

Pol (kompleksna analiza)

V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).

Novo!!: Riemannova domneva in Pol (kompleksna analiza) · Poglej več »

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Novo!!: Riemannova domneva in Polinom · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Novo!!: Riemannova domneva in Praštevilo · Poglej več »

Praštevilska vrzel

Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.

Novo!!: Riemannova domneva in Praštevilska vrzel · Poglej več »

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Novo!!: Riemannova domneva in Praštevilski izrek · Poglej več »

Pregledni članek

Pregledni članek je vrsta strokovnega oziroma znanstvenega članka, namenjena kritičnemu povzemanju aktualnega znanja in stanja raziskav o določeni temi.

Novo!!: Riemannova domneva in Pregledni članek · Poglej več »

Protiprimer

Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.

Novo!!: Riemannova domneva in Protiprimer · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Novo!!: Riemannova domneva in Realno število · Poglej več »

Redhefferjeva matrika

Redhefferjeva matrika je kvadratna nesimetrična binarna matrika, ki ima za elemente a_.

Novo!!: Riemannova domneva in Redhefferjeva matrika · Poglej več »

Riemann-Sieglova funkcija theta

Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).

Novo!!: Riemannova domneva in Riemann-Sieglova funkcija theta · Poglej več »

Riemannova funkcija ksi

argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.

Novo!!: Riemannova domneva in Riemannova funkcija ksi · Poglej več »

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Novo!!: Riemannova domneva in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Riemannova ploskev

Riemannova ploskev za funkcijo f(z).

Novo!!: Riemannova domneva in Riemannova ploskev · Poglej več »

Russell Sherman Lehman

Russell Sherman Lehman, ameriški matematik.

Novo!!: Riemannova domneva in Russell Sherman Lehman · Poglej več »

Simetrična grupa

Cayleyjeva tabela simetrične grupe S4 310pxSamo enotske matrike so simetrične glede na glavno diagonalo, to pa pomeni, da simetrična grupa ni Abelova. Simetrična grupa je v matematiki grupa nad končno množico n \, simbolov, katere elementi so permutacije teh n \, simbolov in za katere je grupna operacija kompozicija teh permutacij.

Novo!!: Riemannova domneva in Simetrična grupa · Poglej več »

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Novo!!: Riemannova domneva in Skalarni produkt · Poglej več »

Slučajna matrika

Slučajna matrika je matrika danega tipa in velikosti, ki ima za elemente slučajna števila iz določene porazdelitve.

Novo!!: Riemannova domneva in Slučajna matrika · Poglej več »

Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

Novo!!: Riemannova domneva in Soda in liha števila · Poglej več »

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Novo!!: Riemannova domneva in Springer Science+Business Media · Poglej več »

Srednja vrednost

Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.

Novo!!: Riemannova domneva in Srednja vrednost · Poglej več »

Srinivasa Ajangar Ramanudžan

Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.

Novo!!: Riemannova domneva in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Poglej več »

Stieltjesove konstante

Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.

Novo!!: Riemannova domneva in Stieltjesove konstante · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Novo!!: Riemannova domneva in Teorija števil · Poglej več »

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Novo!!: Riemannova domneva in Teorija grup · Poglej več »

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Novo!!: Riemannova domneva in Točka (geometrija) · Poglej več »

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

Novo!!: Riemannova domneva in Trigonometrična funkcija · Poglej več »

Varianca

Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.

Novo!!: Riemannova domneva in Varianca · Poglej več »

Von Mangoldtova funkcija

Von Mangoldtova funkcija je v matematiki aritmetična funkcija, imenovana po nemškem matematiku Hansu von Mangoldtu.

Novo!!: Riemannova domneva in Von Mangoldtova funkcija · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Novo!!: Riemannova domneva in Zaporedje · Poglej več »

0

0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.

Novo!!: Riemannova domneva in 0 · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Riemannova domneva in 1 (število) · Poglej več »

1 + 1 + 1 + 1 + ···

Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.

Novo!!: Riemannova domneva in 1 + 1 + 1 + 1 + ··· · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »