Kazalo
21 odnosi: Fermatov veliki izrek, Hipoteza, Izrek štirih barv, Landauovi problemi, Leonhard Euler, Matematični dokaz, Matematika, Nerešeni matematični problemi, Praštevilo, Prafaktor, René Descartes, Riemannova domneva, Soda in liha števila, Supernaloga, Teorija števil, Ulomek, Umetna inteligenca, Vsota, Znanost, 2 (število), 5 (število).
- Analitična teorija števil
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Goldbachova domneva in Fermatov veliki izrek
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Goldbachova domneva in Hipoteza
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Poglej Goldbachova domneva in Izrek štirih barv
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Goldbachova domneva in Landauovi problemi
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Goldbachova domneva in Leonhard Euler
Matematični dokaz
language.
Poglej Goldbachova domneva in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Goldbachova domneva in Matematika
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Goldbachova domneva in Nerešeni matematični problemi
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Goldbachova domneva in Praštevilo
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Poglej Goldbachova domneva in Prafaktor
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Goldbachova domneva in René Descartes
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Goldbachova domneva in Riemannova domneva
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Goldbachova domneva in Soda in liha števila
Supernaloga
Súpernalóga je v matematiki in filozofiji naloga z neskončnim številom korakov opravljena v končnem času.
Poglej Goldbachova domneva in Supernaloga
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Goldbachova domneva in Teorija števil
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Goldbachova domneva in Ulomek
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.
Poglej Goldbachova domneva in Umetna inteligenca
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Goldbachova domneva in Vsota
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Goldbachova domneva in Znanost
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Goldbachova domneva in 2 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Goldbachova domneva in 5 (število)