Kazalo
51 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aksiom, Al-Kudžandi, Algebrska geometrija, Algebrsko število, Andrew John Wiles, Arithmetica, Celo število, Delitelj, Diofant, Diofantska enačba, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Eliptična krivulja, Eulerjeva domneva, Fermatov mali izrek, Fieldsova medalja, Francoska akademija znanosti, Gerd Faltings, Grščina, Grupa, Henri Léon Lebesgue, Izrek, Jean-Pierre Serre, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Joseph Liouville, Josip Plemelj, Klasična modularna krivulja, Kolobar, Kvadratno število, Latinščina, Leonhard Euler, Matematični dokaz, Modularna krivulja, Naravno število, Obseg, Obzornik za matematiko in fiziko, Pierre de Fermat, Pitagorejska trojica, Pitagorov izrek, Popolni kvadrat, Potenciranje, Praštevilo, Praštevilski razcep, Racionalno število, Regularno praštevilo, Soda in liha števila, Teorija števil, Tuje število, Wall-Sun-Sunovo praštevilo, Zgodovina matematike, ... Razširi indeks (1 več) »
- 1637 v znanosti
- 1995 v znanosti
- Izreki teorije števil
- Pitagorov izrek
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Fermatov veliki izrek in Adrien-Marie Legendre
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Fermatov veliki izrek in Aksiom
Al-Kudžandi
Abu Mahmud Hamid ibn al-Kidr Al-Kudžandi, perzijski (tadžiški) astronom in matematik, * okoli 940, Kudžand (sedaj Tadžikistan), † 1000.
Poglej Fermatov veliki izrek in Al-Kudžandi
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Fermatov veliki izrek in Algebrska geometrija
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Fermatov veliki izrek in Algebrsko število
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Fermatov veliki izrek in Andrew John Wiles
Arithmetica
Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.
Poglej Fermatov veliki izrek in Arithmetica
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Fermatov veliki izrek in Celo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Fermatov veliki izrek in Delitelj
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Fermatov veliki izrek in Diofant
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Fermatov veliki izrek in Diofantska enačba
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Poglej Fermatov veliki izrek in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Fermatov veliki izrek in Eliptična krivulja
Eulerjeva domneva
Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.
Poglej Fermatov veliki izrek in Eulerjeva domneva
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.
Poglej Fermatov veliki izrek in Fermatov mali izrek
Fieldsova medalja
Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.
Poglej Fermatov veliki izrek in Fieldsova medalja
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Fermatov veliki izrek in Francoska akademija znanosti
Gerd Faltings
Gerd Faltings, nemški matematik, * 28. julij 1954, Gelsenkirchen, Nemčija.
Poglej Fermatov veliki izrek in Gerd Faltings
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Fermatov veliki izrek in Grščina
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Fermatov veliki izrek in Grupa
Henri Léon Lebesgue
Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.
Poglej Fermatov veliki izrek in Henri Léon Lebesgue
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Fermatov veliki izrek in Izrek
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Poglej Fermatov veliki izrek in Jean-Pierre Serre
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Fermatov veliki izrek in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej Fermatov veliki izrek in Joseph Liouville
Josip Plemelj
Josip Plemelj, slovenski matematik, * 11. december 1873, Grad na Bledu, Slovenija, † 22. maj 1967, Ljubljana.
Poglej Fermatov veliki izrek in Josip Plemelj
Klasična modularna krivulja
Klasična modularna krivulja je v teoriji števil ireducibilna ravninska algebrska krivulja, ki je dana z enačbo kjer za invarianto j j(τ) velja da je točka na krivulji.
Poglej Fermatov veliki izrek in Klasična modularna krivulja
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Fermatov veliki izrek in Kolobar
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Fermatov veliki izrek in Kvadratno število
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Fermatov veliki izrek in Latinščina
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Fermatov veliki izrek in Leonhard Euler
Matematični dokaz
language.
Poglej Fermatov veliki izrek in Matematični dokaz
Modularna krivulja
Modularna krivulja Y(Γ) je v teoriji števil in algebrski geometriji Riemannova ploskev ali odgovarjajoča algebrska krivulja, ki nastane kot kvocient kompleksne zgornje polravnine H z delovanjem kongruenčne podgrupe Γ modularne grupe vseh matrik 2x2 oziroma njihovih modularnih grup (SL(2, Z)).
Poglej Fermatov veliki izrek in Modularna krivulja
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Fermatov veliki izrek in Naravno število
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Fermatov veliki izrek in Obseg
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Poglej Fermatov veliki izrek in Obzornik za matematiko in fiziko
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Fermatov veliki izrek in Pierre de Fermat
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Poglej Fermatov veliki izrek in Pitagorejska trojica
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Fermatov veliki izrek in Pitagorov izrek
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Poglej Fermatov veliki izrek in Popolni kvadrat
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Fermatov veliki izrek in Potenciranje
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Fermatov veliki izrek in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej Fermatov veliki izrek in Praštevilski razcep
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Fermatov veliki izrek in Racionalno število
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Fermatov veliki izrek in Regularno praštevilo
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Fermatov veliki izrek in Soda in liha števila
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Fermatov veliki izrek in Teorija števil
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Fermatov veliki izrek in Tuje število
Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Wall-Sun-Sunovo praštevilo je v matematiki praštevilo p > 5, če p² deli: kjer je F(n) n-to Fibonaccijevo število in \left(\frac\right) Legendrov simbol za a in b. Takšna števila včasih imenujejo tudi Fibonacci-Wiefericheva praštevila.
Poglej Fermatov veliki izrek in Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Fermatov veliki izrek in Zgodovina matematike
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Fermatov veliki izrek in 0
Glej tudi
1637 v znanosti
1995 v znanosti
Izreki teorije števil
Pitagorov izrek
Prav tako znan kot Fermatov zadnji izrek, Fermatov zadnji teorem, Veliki Fermatov izrek.