Kazalo
46 odnosi: Aritmetika, École polytechnique, Collège de France, Diferencialna enačba, E (matematična konstanta), Energija, Eugène Charles Catalan, Francija, Francozi, Gibanje, Integral, Kraljeva švedska akademija znanosti, Krater (razločitev), Kvadratna enačba, Kvadratno število, Liouvillova funkcija, Louis Jacques Thénard, Luna, Matematična analiza, Matematika, Mathematics Genealogy Project, Mera iracionalnosti, Množica, Pariz, Pas-de-Calais, Ploskev, Profesor, Prostornina, Racionalno število, Razsežnost (vektorski prostor), Saint-Omer, Siméon-Denis Poisson, Sorbona, Statistična mehanika, Stisljivost, Tekočina, Temperatura, Teorija števil, Točka, Transcendentno število, Univerza, 1 (število), 1809, 1882, 24. marec, 8. september.
- Diplomiranci École Polytechnique
- Diplomiranci École nationale des ponts et chaussées
- Tuji člani Kraljeve družbe
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Joseph Liouville in Aritmetika
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Joseph Liouville in École polytechnique
Collège de France
Collège de France (Francoski kolegij) je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. Grands établissements s sedežem v 5.
Poglej Joseph Liouville in Collège de France
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Joseph Liouville in Diferencialna enačba
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Joseph Liouville in E (matematična konstanta)
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Joseph Liouville in Energija
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Joseph Liouville in Eugène Charles Catalan
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Joseph Liouville in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Joseph Liouville in Francozi
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Joseph Liouville in Gibanje
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Joseph Liouville in Integral
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Poglej Joseph Liouville in Kraljeva švedska akademija znanosti
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Joseph Liouville in Krater (razločitev)
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej Joseph Liouville in Kvadratna enačba
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Joseph Liouville in Kvadratno število
Liouvillova funkcija
Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.
Poglej Joseph Liouville in Liouvillova funkcija
Louis Jacques Thénard
Louis Jacques Thénard, francoski kemik, * 4. maj 1777, Louptire pri Nogentu-sur-Seine, Aube, Francija, † 21. junij 1857, Pariz.
Poglej Joseph Liouville in Louis Jacques Thénard
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Joseph Liouville in Luna
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Joseph Liouville in Matematična analiza
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Joseph Liouville in Matematika
Mathematics Genealogy Project
Mathematics Genealogy Project je spletna podatkovna zbirka za akademsko rodoslovje matematikov.
Poglej Joseph Liouville in Mathematics Genealogy Project
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Poglej Joseph Liouville in Mera iracionalnosti
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Joseph Liouville in Množica
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Joseph Liouville in Pariz
Pas-de-Calais
Pas-de-Calais (oznaka 62) je francoski departma ob Dovrskih vratih, po katerih je imenovan (francosko Pas de Calais).
Poglej Joseph Liouville in Pas-de-Calais
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Joseph Liouville in Ploskev
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Joseph Liouville in Profesor
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Joseph Liouville in Prostornina
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Joseph Liouville in Racionalno število
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Joseph Liouville in Razsežnost (vektorski prostor)
Saint-Omer
Saint-Omer je naselje in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Joseph Liouville in Saint-Omer
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Joseph Liouville in Siméon-Denis Poisson
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Joseph Liouville in Sorbona
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Joseph Liouville in Statistična mehanika
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Poglej Joseph Liouville in Stisljivost
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Joseph Liouville in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Joseph Liouville in Temperatura
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Joseph Liouville in Teorija števil
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Joseph Liouville in Točka
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Joseph Liouville in Transcendentno število
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Joseph Liouville in Univerza
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Joseph Liouville in 1 (število)
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Joseph Liouville in 1809
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Joseph Liouville in 1882
24. marec
24.
Poglej Joseph Liouville in 24. marec
8. september
8.
Poglej Joseph Liouville in 8. september
Glej tudi
Diplomiranci École Polytechnique
Diplomiranci École nationale des ponts et chaussées
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Liouville.