Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Statistična mehanika

Index Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Kazalo

  1. 24 odnosi: Absolutna temperatura, Atom, Boltzmannov faktor, Boltzmannova konstanta, Boltzmannova porazdelitev, Energija, Entropija (razločitev), Fenomenologija, Kvantna mehanika, Logaritem, Ludwig Edward Boltzmann, Mehanika, Molekula, Osnovni delec, Ravnovesje, Spektroskopija, Statistična vsota, Statistika, Termodinamika, Termodinamski sistem, Toplotni rezervoar, Verjetnost, Verjetnostna porazdelitev, Zaprti sistem.

  2. Termodinamika

Absolutna temperatura

Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.

Poglej Statistična mehanika in Absolutna temperatura

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Statistična mehanika in Atom

Boltzmannov faktor

Boltzmannov faktor je v fiziki utežni faktor, ki določa relativno verjetnost stanja i sistema z več stanji v ravnovesnem stanju pri temperaturi T: kjer je E_ energija stanja i, k_ Boltzmannova konstanta, \beta.

Poglej Statistična mehanika in Boltzmannov faktor

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej Statistična mehanika in Boltzmannova konstanta

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Poglej Statistična mehanika in Boltzmannova porazdelitev

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Statistična mehanika in Energija

Entropija (razločitev)

Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.

Poglej Statistična mehanika in Entropija (razločitev)

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Poglej Statistična mehanika in Fenomenologija

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Statistična mehanika in Kvantna mehanika

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Poglej Statistična mehanika in Logaritem

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Statistična mehanika in Ludwig Edward Boltzmann

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Statistična mehanika in Mehanika

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Statistična mehanika in Molekula

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Statistična mehanika in Osnovni delec

Ravnovesje

Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.

Poglej Statistična mehanika in Ravnovesje

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Poglej Statistična mehanika in Spektroskopija

Statistična vsota

Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.

Poglej Statistična mehanika in Statistična vsota

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Poglej Statistična mehanika in Statistika

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Statistična mehanika in Termodinamika

Termodinamski sistem

Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.

Poglej Statistična mehanika in Termodinamski sistem

Toplotni rezervoar

Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.

Poglej Statistična mehanika in Toplotni rezervoar

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Poglej Statistična mehanika in Verjetnost

Verjetnostna porazdelitev

normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.

Poglej Statistična mehanika in Verjetnostna porazdelitev

Zaprti sistem

Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.

Poglej Statistična mehanika in Zaprti sistem

Glej tudi

Termodinamika