Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Bernard Frénicle de Bessy, Carmichaelovo število, Celo število, Eulerjev izrek, Eulerjeva funkcija fi, Fermatov veliki izrek, Gottfried Wilhelm Leibniz, Matematična indukcija, Matematični dokaz, Množenje, Največji skupni delitelj, Pierre de Fermat, Praštevilo, Psevdopraštevilo, Tuje število, 1 (število), 1636, 1640, 1683, 18. oktober, 3 (število), 9 (število), 93 (število).
Bernard Frénicle de Bessy
Bernard Frénicle de Bessy, francoski matematik, * okoli 1605, Pariz, Francija, † 17. januar 1675, Pariz.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Bernard Frénicle de Bessy · Poglej več »
Carmichaelovo število
Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila n za katera velja kongruenca: za vsa cela števila a, ki so n tuja (glej modularna aritmetika).
Novo!!: Fermatov mali izrek in Carmichaelovo število · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Celo število · Poglej več »
Eulerjev izrek
V teoriji števil Eulerjev izrek (znan tudi kot Fermat–Eulerjev izrek ali Eulerjev totientni izrek) pravi, da za tuji si števili n in a velja kjer je \varphi(n) Eulerjeva funkcija fi.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Eulerjev izrek · Poglej več »
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Eulerjeva funkcija fi · Poglej več »
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Fermatov veliki izrek · Poglej več »
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Matematična indukcija · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Matematični dokaz · Poglej več »
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Množenje · Poglej več »
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Največji skupni delitelj · Poglej več »
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Pierre de Fermat · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Praštevilo · Poglej več »
Psevdopraštevilo
Psévdopráštevilo je celo število, ki ima določeno značilnost, vezano na praštevila, samo pa ni praštevilo.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Psevdopraštevilo · Poglej več »
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Novo!!: Fermatov mali izrek in Tuje število · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Fermatov mali izrek in 1 (število) · Poglej več »
1636
1636 (MDCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Fermatov mali izrek in 1636 · Poglej več »
1640
1640 (MDCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Fermatov mali izrek in 1640 · Poglej več »
1683
1683 (MDCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Fermatov mali izrek in 1683 · Poglej več »
18. oktober
18.
Novo!!: Fermatov mali izrek in 18. oktober · Poglej več »
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Novo!!: Fermatov mali izrek in 3 (število) · Poglej več »
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Novo!!: Fermatov mali izrek in 9 (število) · Poglej več »
93 (število)
93 (tríindevétdeset) je naravno število, za katero velja 93.
Novo!!: Fermatov mali izrek in 93 (število) · Poglej več »
