Kazalo
31 odnosi: Abelova nagrada, Adrien-Marie Legendre, Al-Kudžandi, Algebrska geometrija, Andrew John Wiles, Aritmetika, Arthur Josef Alwin Wieferich, Bernoullijevo število, Diofantska enačba, Eulerjeva domneva, Fermatov izrek, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov mali izrek, Goldbachova domneva, Henri Léon Lebesgue, Igor Rostislavovič Šafarevič, Izrek, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Jutaka Tanijama, Matematični dokaz, Matematika, Nerešeni matematični problemi, Pierre de Fermat, Pitagorejska trojica, Regularno praštevilo, Seznam matematičnih vsebin, Teorija števil, Veliki, Wall-Sun-Sunovo praštevilo, 26. oktober.
Abelova nagrada
Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.
Poglej Fermatov veliki izrek in Abelova nagrada
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Fermatov veliki izrek in Adrien-Marie Legendre
Al-Kudžandi
Abu Mahmud Hamid ibn al-Kidr Al-Kudžandi, perzijski (tadžiški) astronom in matematik, * okoli 940, Kudžand (sedaj Tadžikistan), † 1000.
Poglej Fermatov veliki izrek in Al-Kudžandi
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Fermatov veliki izrek in Algebrska geometrija
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Fermatov veliki izrek in Andrew John Wiles
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Fermatov veliki izrek in Aritmetika
Arthur Josef Alwin Wieferich
Arthur Josef Alwin Wieferich, nemški matematik, * 27. april 1884, Münster, Nemčija, † 15. september 1954, Meppen, Nemčija.
Poglej Fermatov veliki izrek in Arthur Josef Alwin Wieferich
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Fermatov veliki izrek in Bernoullijevo število
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Fermatov veliki izrek in Diofantska enačba
Eulerjeva domneva
Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.
Poglej Fermatov veliki izrek in Eulerjeva domneva
Fermatov izrek
Fermatov izrek, poimenovan po matematiku Fermatu, se nanaša na enega od njegovih izrekov.
Poglej Fermatov veliki izrek in Fermatov izrek
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Fermatov veliki izrek in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.
Poglej Fermatov veliki izrek in Fermatov mali izrek
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Fermatov veliki izrek in Goldbachova domneva
Henri Léon Lebesgue
Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.
Poglej Fermatov veliki izrek in Henri Léon Lebesgue
Igor Rostislavovič Šafarevič
Igor Rostislavovič Šafarevič, ruski matematik, filozof, publicist in politik, * 3. junij 1923, Žitomir, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 19. februar 2017, Moskva.
Poglej Fermatov veliki izrek in Igor Rostislavovič Šafarevič
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Fermatov veliki izrek in Izrek
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Fermatov veliki izrek in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Fermatov veliki izrek in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Jutaka Tanijama
Jutaka Tanijama (Taniyama Yutaka;, japonski matematik, * 12. november 1927, Kisai pri Tokiu, Japonska, † 17. november 1958, Tokio. Tanijama je najbolj znan po Tanijama-Šimurovi domnevi, sedaj znani kot izrek o modularnosti.
Poglej Fermatov veliki izrek in Jutaka Tanijama
Matematični dokaz
language.
Poglej Fermatov veliki izrek in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Fermatov veliki izrek in Matematika
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Fermatov veliki izrek in Nerešeni matematični problemi
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Fermatov veliki izrek in Pierre de Fermat
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Poglej Fermatov veliki izrek in Pitagorejska trojica
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Fermatov veliki izrek in Regularno praštevilo
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fermatov veliki izrek in Seznam matematičnih vsebin
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Fermatov veliki izrek in Teorija števil
Veliki
Veliki je lahko.
Poglej Fermatov veliki izrek in Veliki
Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Wall-Sun-Sunovo praštevilo je v matematiki praštevilo p > 5, če p² deli: kjer je F(n) n-to Fibonaccijevo število in \left(\frac\right) Legendrov simbol za a in b. Takšna števila včasih imenujejo tudi Fibonacci-Wiefericheva praštevila.
Poglej Fermatov veliki izrek in Wall-Sun-Sunovo praštevilo
26. oktober
26.
Poglej Fermatov veliki izrek in 26. oktober
Prav tako znan kot Fermatov zadnji izrek, Fermatov zadnji teorem, Veliki Fermatov izrek.