Kazalo
146 odnosi: Abelova grupa, Abscisna os, Abstraktna algebra, Algebra, Algebrska ploskev, Algebrska struktura, Algebrska varieteta, Algoritem, Ameriško matematično društvo, Apolonij, Arhimed, Aritmetika, Arthur Cayley, Bernhard Riemann, Bernoullijeva lemniskata, Bijektivna preslikava, Blaise Pascal, Cassinijev oval, Daljica, Daniel Gray Quillen, David Hilbert, Diofantska enačba, Diskriminanta, Dolžina, Eksponentna funkcija, Elipsa, Eliptična krivulja, Enotska krožnica, Enotska sfera, Evklidski prostor, Felix Christian Klein, Fermatov veliki izrek, François Viète, Gérard Desargues, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijsko mesto točk, Gerolamo Cardano, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grki, Hiperbola, Hiperploskev, Homogene koordinate, Ideal (teorija kolobarjev), Imaginarna enota, Infinitezimalni račun, Inverzna funkcija, Isaac Newton, Jean-Pierre Serre, Joseph-Louis de Lagrange, ... Razširi indeks (96 več) »
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Poglej Algebrska geometrija in Abelova grupa
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Poglej Algebrska geometrija in Abscisna os
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Poglej Algebrska geometrija in Abstraktna algebra
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Algebrska geometrija in Algebra
Algebrska ploskev
Algebrska ploskev je v matematiki algebrska varieteta z razsežnostjo enako 2.
Poglej Algebrska geometrija in Algebrska ploskev
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Algebrska geometrija in Algebrska struktura
Algebrska varieteta
Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.
Poglej Algebrska geometrija in Algebrska varieteta
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Algebrska geometrija in Algoritem
Ameriško matematično društvo
Ameriško matematično društvo (kratica AMS) je ameriško društvo poklicnih matematikov posvečeno zanimanju za raziskovanje in učenje matematike.
Poglej Algebrska geometrija in Ameriško matematično društvo
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Algebrska geometrija in Apolonij
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Algebrska geometrija in Arhimed
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Algebrska geometrija in Aritmetika
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Algebrska geometrija in Arthur Cayley
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Algebrska geometrija in Bernhard Riemann
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Poglej Algebrska geometrija in Bernoullijeva lemniskata
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Poglej Algebrska geometrija in Bijektivna preslikava
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Algebrska geometrija in Blaise Pascal
Cassinijev oval
Nekaj Cassinijevih ovalov ('''b.
Poglej Algebrska geometrija in Cassinijev oval
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Algebrska geometrija in Daljica
Daniel Gray Quillen
Daniel Gray »Dan« Quillen, ameriški matematik, * 22. junij 1940, Orange, New Jersey, ZDA, † 30. april 2011.
Poglej Algebrska geometrija in Daniel Gray Quillen
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Algebrska geometrija in David Hilbert
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Algebrska geometrija in Diofantska enačba
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Poglej Algebrska geometrija in Diskriminanta
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Algebrska geometrija in Dolžina
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Algebrska geometrija in Eksponentna funkcija
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Algebrska geometrija in Elipsa
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Algebrska geometrija in Eliptična krivulja
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Algebrska geometrija in Enotska krožnica
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Poglej Algebrska geometrija in Enotska sfera
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Algebrska geometrija in Evklidski prostor
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Algebrska geometrija in Felix Christian Klein
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Algebrska geometrija in Fermatov veliki izrek
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Poglej Algebrska geometrija in François Viète
Gérard Desargues
Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.
Poglej Algebrska geometrija in Gérard Desargues
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Algebrska geometrija in Geometrija
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Algebrska geometrija in Geometrijska konstrukcija
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Poglej Algebrska geometrija in Geometrijsko mesto točk
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Poglej Algebrska geometrija in Gerolamo Cardano
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Algebrska geometrija in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Algebrska geometrija in Grki
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Algebrska geometrija in Hiperbola
Hiperploskev
Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.
Poglej Algebrska geometrija in Hiperploskev
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Algebrska geometrija in Homogene koordinate
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Poglej Algebrska geometrija in Ideal (teorija kolobarjev)
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Poglej Algebrska geometrija in Imaginarna enota
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Algebrska geometrija in Infinitezimalni račun
Inverzna funkcija
Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico ''y''.
Poglej Algebrska geometrija in Inverzna funkcija
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Algebrska geometrija in Isaac Newton
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Poglej Algebrska geometrija in Jean-Pierre Serre
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Algebrska geometrija in Joseph-Louis de Lagrange
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Poglej Algebrska geometrija in Kategorija (matematika)
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Algebrska geometrija in Kocka
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Algebrska geometrija in Kolobar (algebra)
Kompleksno število
1.
Poglej Algebrska geometrija in Kompleksno število
Komplement množice
Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.
Poglej Algebrska geometrija in Komplement množice
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Algebrska geometrija in Koordinatni sistem
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Algebrska geometrija in Krivulja
Krivulja četrte stopnje
Krivulja četrte stopnje (tudi kvartna krivulja) je ravninska krivulja četrte stopnje.
Poglej Algebrska geometrija in Krivulja četrte stopnje
Krivulja tretje stopnje
Nekaj krivulj tretje stopnje. Parametra a \, in b \, sta določena z enačbo 4 x^3-ax^2y + 9xy^2-9y^3 -36x + 36y + 10b.
Poglej Algebrska geometrija in Krivulja tretje stopnje
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Algebrska geometrija in Krožnica
Kvadratna funkcija
Kvadrátna fúnkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike: kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).
Poglej Algebrska geometrija in Kvadratna funkcija
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Algebrska geometrija in Leonardo Fibonacci
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Algebrska geometrija in Leonhard Euler
Levi ben Gershon
Levi ben Gershon, bolje poznan pod grškim imenom Gersonides ali pa latinskim Magister Leo Hebraeus, srednjeveški francoski judovski filozof, talmudist, matematik, zdravnik in astronom, * 1288, Bagnols, Francija, † 1344, Perpignan.
Poglej Algebrska geometrija in Levi ben Gershon
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Algebrska geometrija in Liejeva grupa
Maksim Lvovič Koncevič
Maksim Lvovič Koncevič, ruski matematik, * 25. avgust 1964, Himki, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Algebrska geometrija in Maksim Lvovič Koncevič
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Algebrska geometrija in Marseille
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Algebrska geometrija in Matematična singularnost
Matematični dokaz
language.
Poglej Algebrska geometrija in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Algebrska geometrija in Matematika
Menehmo
Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.
Poglej Algebrska geometrija in Menehmo
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Algebrska geometrija in Množica
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Algebrska geometrija in Mnogoterost
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Poglej Algebrska geometrija in Morfizem
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Algebrska geometrija in Nature
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Algebrska geometrija in Neevklidska geometrija
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Algebrska geometrija in Nerešeni matematični problemi
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Algebrska geometrija in Neskončnost
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Algebrska geometrija in Ničla funkcije
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Poglej Algebrska geometrija in Niccolo Fontana Tartaglia
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Poglej Algebrska geometrija in Nicole Oresme
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Poglej Algebrska geometrija in O notacija
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Algebrska geometrija in Obseg (algebra)
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Poglej Algebrska geometrija in Obseg algebrskih števil
Odprta množica
Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.
Poglej Algebrska geometrija in Odprta množica
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Algebrska geometrija in Omar Hajam
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Poglej Algebrska geometrija in Ordinatna os
Oval
Oval ima več pomenov.
Poglej Algebrska geometrija in Oval
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Algebrska geometrija in Parabola
Parametrična enačba
metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.
Poglej Algebrska geometrija in Parametrična enačba
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Algebrska geometrija in Pierre de Fermat
Plavajoča vejica
Predstavitev v plavajoči vejici je za računalnik prilagojena različica znanstvenega zapisa, s katero se v tehniki in znanosti rešuje omejitev obsega števil, ki se jih lahko predstavi s fiksno vejico.
Poglej Algebrska geometrija in Plavajoča vejica
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Algebrska geometrija in Podmnožica
Podvojitev kocke
Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.
Poglej Algebrska geometrija in Podvojitev kocke
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Algebrska geometrija in Polinom
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Algebrska geometrija in Polmer
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Algebrska geometrija in Prazna množica
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Algebrska geometrija in Premer
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Algebrska geometrija in Premica
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Algebrska geometrija in Presečišče
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Algebrska geometrija in Preslikava
Prevoj
Graf funkcije v prevoju prečka tangento V trojni ničli ima funkcija vodoravni prevoj Prevòj funkcije je točka na grafu funkcije, kjer se spremeni smer ukrivljenosti grafa.
Poglej Algebrska geometrija in Prevoj
Programska oprema
Urejevalnik besedila LibreOffice Writer Prográmska opréma (tudi sóftvêr ali prográmje) je skupek računalniških programov, ki skupaj s strojno opremo računalnika tvori celoto.
Poglej Algebrska geometrija in Programska oprema
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Algebrska geometrija in Projektivna geometrija
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Algebrska geometrija in Projektivna ravnina
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Poglej Algebrska geometrija in Projektivni prostor
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Algebrska geometrija in Prostornina
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Algebrska geometrija in Računalnik
Racionalna funkcija
Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.
Poglej Algebrska geometrija in Racionalna funkcija
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Algebrska geometrija in Racionalno število
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Poglej Algebrska geometrija in Ravninska krivulja
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Algebrska geometrija in Razdalja
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Algebrska geometrija in Razsežnost (vektorski prostor)
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Algebrska geometrija in Realno število
Rešitev enačbe
Rešítev enáčbe (z eno neznanko) je v matematiki tista vrednost, pri kateri je enačba kot izjavna forma pravilna.
Poglej Algebrska geometrija in Rešitev enačbe
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Algebrska geometrija in René Descartes
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Algebrska geometrija in Renesansa
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Poglej Algebrska geometrija in Rezultanta
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Algebrska geometrija in Riemannova ploskev
Robot
livarni Robot je stroj, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo.
Poglej Algebrska geometrija in Robot
Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev
V Seznamu kompleksnih in algebrskih ploskev so navedene ploskve, ki imajo ime (so imenovane).
Poglej Algebrska geometrija in Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Algebrska geometrija in Sfera
Singularna točka krivulje
Singularna točka krivulje je na krivulji točka, kjer ji parameter ne daje gladkosti.
Poglej Algebrska geometrija in Singularna točka krivulje
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Poglej Algebrska geometrija in Soliton
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Poglej Algebrska geometrija in Spremenljivka
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Algebrska geometrija in Springer Science+Business Media
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Algebrska geometrija in Srednji vek
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Algebrska geometrija in Stožnica
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Algebrska geometrija in Tangenta
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Algebrska geometrija in Teorija števil
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Algebrska geometrija in Teorija grafov
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Poglej Algebrska geometrija in Teorija iger
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Algebrska geometrija in Teorija kategorij
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Algebrska geometrija in Teorija množic
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Algebrska geometrija in Točka (geometrija)
Točka obrata
Navadna točka obrata na krivulji ''x''3–''y''2.
Poglej Algebrska geometrija in Točka obrata
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Poglej Algebrska geometrija in Točka v neskončnosti
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Algebrska geometrija in Topološki prostor
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Algebrska geometrija in Topologija
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Poglej Algebrska geometrija in Trirazsežni prostor
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Poglej Algebrska geometrija in Unija množic
Univerza v St Andrewsu
Univerza v St Andrewsu (okrajšano kot St And, iz latinskega Sancti Andreae, v postnominalskih črkah) je javna raziskovalna univerza v St Andrewsu, Fife, Škotska.
Poglej Algebrska geometrija in Univerza v St Andrewsu
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Algebrska geometrija in Vektorski prostor
YouTube
YouTube je priljubljena spletna stran za izmenjavo videoposnetkov, kjer jih uporabniki lahko pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo.
Poglej Algebrska geometrija in YouTube
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Algebrska geometrija in Zvezna funkcija
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Algebrska geometrija in 1 (število)