Podobnosti med Algebrska geometrija in Matematika
Algebrska geometrija in Matematika še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Abstraktna algebra, Algebra, Aritmetika, David Hilbert, Fermatov veliki izrek, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Infinitezimalni račun, Kolobar (algebra), Kompleksno število, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Neevklidska geometrija, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Obseg (algebra), Omar Hajam, Podmnožica, Računalnik, Racionalno število, Realno število, Teorija števil, Teorija grafov, Teorija iger, Teorija kategorij, Teorija množic, Topologija, Vektorski prostor, Zvezna funkcija.
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Abstraktna algebra in Algebrska geometrija · Abstraktna algebra in Matematika ·
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Algebra in Algebrska geometrija · Algebra in Matematika ·
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Algebrska geometrija in Aritmetika · Aritmetika in Matematika ·
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Algebrska geometrija in David Hilbert · David Hilbert in Matematika ·
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Algebrska geometrija in Fermatov veliki izrek · Fermatov veliki izrek in Matematika ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Algebrska geometrija in Geometrija · Geometrija in Matematika ·
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Algebrska geometrija in Geometrijska konstrukcija · Geometrijska konstrukcija in Matematika ·
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Algebrska geometrija in Infinitezimalni račun · Infinitezimalni račun in Matematika ·
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Algebrska geometrija in Kolobar (algebra) · Kolobar (algebra) in Matematika ·
Kompleksno število
1.
Algebrska geometrija in Kompleksno število · Kompleksno število in Matematika ·
Matematični dokaz
language.
Algebrska geometrija in Matematični dokaz · Matematika in Matematični dokaz ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Algebrska geometrija in Matematika · Matematika in Matematika ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Algebrska geometrija in Množica · Matematika in Množica ·
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Algebrska geometrija in Neevklidska geometrija · Matematika in Neevklidska geometrija ·
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Algebrska geometrija in Nerešeni matematični problemi · Matematika in Nerešeni matematični problemi ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Algebrska geometrija in Neskončnost · Matematika in Neskončnost ·
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Algebrska geometrija in Obseg (algebra) · Matematika in Obseg (algebra) ·
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Algebrska geometrija in Omar Hajam · Matematika in Omar Hajam ·
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.
Algebrska geometrija in Podmnožica · Matematika in Podmnožica ·
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Algebrska geometrija in Računalnik · Matematika in Računalnik ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Algebrska geometrija in Racionalno število · Matematika in Racionalno število ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Algebrska geometrija in Realno število · Matematika in Realno število ·
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Algebrska geometrija in Teorija števil · Matematika in Teorija števil ·
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Algebrska geometrija in Teorija grafov · Matematika in Teorija grafov ·
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Algebrska geometrija in Teorija iger · Matematika in Teorija iger ·
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Algebrska geometrija in Teorija kategorij · Matematika in Teorija kategorij ·
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Algebrska geometrija in Teorija množic · Matematika in Teorija množic ·
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Algebrska geometrija in Topologija · Matematika in Topologija ·
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Algebrska geometrija in Vektorski prostor · Matematika in Vektorski prostor ·
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Algebrska geometrija in Zvezna funkcija · Matematika in Zvezna funkcija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Algebrska geometrija in Matematika imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Algebrska geometrija in Matematika
Primerjava med Algebrska geometrija in Matematika
Algebrska geometrija 146 odnose, medtem ko je Matematika 123. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 11.15% = 30 / (146 + 123).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Algebrska geometrija in Matematika. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: