Kazalo
29 odnosi: Afina geometrija, Bijektivna preslikava, Dvorazmerje, Eliptična geometrija, Evklidska geometrija, Funkcija (matematika), Gérard Desargues, Geometrija, Hiperbolična geometrija, Homogene koordinate, Jean-Victor Poncelet, Kartezični koordinatni sistem, Kolinearnost, Kot, Linearna funkcija, Matrika, Meritev, Metrika, Načelo, Neskončnost, Ordinatna os, Perspektiva, Presečišče, Preslikava, Projektivna ravnina, Projektivni prostor, Razdalja, Točka, Vzporednost.
- Geometrija
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Poglej Projektivna geometrija in Afina geometrija
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Poglej Projektivna geometrija in Bijektivna preslikava
Dvorazmerje
harmonična konjugirana vrednost ''C'' glede na ''A'' in ''B'', tako da je dvorazmerje ''(A, B; C, D)'' enako -1. harmonično četverko točk Dvórazmérje (tudi anharmonično razmerje) je v matematiki število, ki opisuje medsebojno lego štirih kolinearnih točk, še posebej točk na projektivni premici.
Poglej Projektivna geometrija in Dvorazmerje
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Projektivna geometrija in Eliptična geometrija
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Projektivna geometrija in Evklidska geometrija
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Projektivna geometrija in Funkcija (matematika)
Gérard Desargues
Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.
Poglej Projektivna geometrija in Gérard Desargues
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Projektivna geometrija in Geometrija
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Projektivna geometrija in Hiperbolična geometrija
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Projektivna geometrija in Homogene koordinate
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Poglej Projektivna geometrija in Jean-Victor Poncelet
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Projektivna geometrija in Kartezični koordinatni sistem
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Poglej Projektivna geometrija in Kolinearnost
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Projektivna geometrija in Kot
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Projektivna geometrija in Linearna funkcija
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Projektivna geometrija in Matrika
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Projektivna geometrija in Meritev
Metrika
Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.
Poglej Projektivna geometrija in Metrika
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Projektivna geometrija in Načelo
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Projektivna geometrija in Neskončnost
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Poglej Projektivna geometrija in Ordinatna os
Perspektiva
Perspektiva prihaja iz latinske besede prospicare, ki pomeni naprej gledati.
Poglej Projektivna geometrija in Perspektiva
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Projektivna geometrija in Presečišče
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Projektivna geometrija in Preslikava
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Projektivna geometrija in Projektivna ravnina
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Poglej Projektivna geometrija in Projektivni prostor
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Projektivna geometrija in Razdalja
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Projektivna geometrija in Točka
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Projektivna geometrija in Vzporednost