Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Projektivna geometrija

Index Projektivna geometrija

Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.

29 odnosi: Afina geometrija, Bijektivna preslikava, Dvorazmerje, Eliptična geometrija, Evklidska geometrija, Funkcija (matematika), Gérard Desargues, Geometrija, Hiperbolična geometrija, Homogene koordinate, Jean-Victor Poncelet, Kartezični koordinatni sistem, Kolinearnost, Kot, Linearna funkcija, Matrika, Meritev, Metrika, Načelo, Neskončnost, Ordinatna os, Perspektiva, Presečišče, Preslikava, Projektivna ravnina, Projektivni prostor, Razdalja, Točka, Vzporednost.

Afina geometrija

Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.

Novo!!: Projektivna geometrija in Afina geometrija · Poglej več »

Bijektivna preslikava

Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.

Novo!!: Projektivna geometrija in Bijektivna preslikava · Poglej več »

Dvorazmerje

harmonična konjugirana vrednost ''C'' glede na ''A'' in ''B'', tako da je dvorazmerje ''(A, B; C, D)'' enako -1. harmonično četverko točk Dvórazmérje (tudi anharmonično razmerje) je v matematiki število, ki opisuje medsebojno lego štirih kolinearnih točk, še posebej točk na projektivni premici.

Novo!!: Projektivna geometrija in Dvorazmerje · Poglej več »

Eliptična geometrija

Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.

Novo!!: Projektivna geometrija in Eliptična geometrija · Poglej več »

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Novo!!: Projektivna geometrija in Evklidska geometrija · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Novo!!: Projektivna geometrija in Funkcija (matematika) · Poglej več »

Gérard Desargues

Gérard Desargues, francoski matematik, geometer in arhitekt, * 21. februar 1591, Lyon, Francija, † oktober 1661, Lyon.

Novo!!: Projektivna geometrija in Gérard Desargues · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Projektivna geometrija in Geometrija · Poglej več »

Hiperbolična geometrija

Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.

Novo!!: Projektivna geometrija in Hiperbolična geometrija · Poglej več »

Homogene koordinate

ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.

Novo!!: Projektivna geometrija in Homogene koordinate · Poglej več »

Jean-Victor Poncelet

Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.

Novo!!: Projektivna geometrija in Jean-Victor Poncelet · Poglej več »

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Novo!!: Projektivna geometrija in Kartezični koordinatni sistem · Poglej več »

Kolinearnost

Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.

Novo!!: Projektivna geometrija in Kolinearnost · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Novo!!: Projektivna geometrija in Kot · Poglej več »

Linearna funkcija

Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).

Novo!!: Projektivna geometrija in Linearna funkcija · Poglej več »

Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

Novo!!: Projektivna geometrija in Matrika · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Projektivna geometrija in Meritev · Poglej več »

Metrika

Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.

Novo!!: Projektivna geometrija in Metrika · Poglej več »

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Novo!!: Projektivna geometrija in Načelo · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Projektivna geometrija in Neskončnost · Poglej več »

Ordinatna os

Pravokotni koordinatni sistem:''y''.

Novo!!: Projektivna geometrija in Ordinatna os · Poglej več »

Perspektiva

Perspektiva prihaja iz latinske besede prospicare, ki pomeni naprej gledati.

Novo!!: Projektivna geometrija in Perspektiva · Poglej več »

Presečišče

krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.

Novo!!: Projektivna geometrija in Presečišče · Poglej več »

Preslikava

Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.

Novo!!: Projektivna geometrija in Preslikava · Poglej več »

Projektivna ravnina

Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.

Novo!!: Projektivna geometrija in Projektivna ravnina · Poglej več »

Projektivni prostor

Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.

Novo!!: Projektivna geometrija in Projektivni prostor · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Projektivna geometrija in Razdalja · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Projektivna geometrija in Točka · Poglej več »

Vzporednost

Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).

Novo!!: Projektivna geometrija in Vzporednost · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »