Kazalo
25 odnosi: Aksiom, Aksiom o vzporednici, Carl Friedrich Gauss, Evklidska geometrija, Felix Christian Klein, Geodetka, Henri Poincaré, Hiperbolična funkcija, János Bolyai, Kartezični koordinatni sistem, Kot, Krivulja, Krožni lok, Krožnica, Krog, Neevklidska geometrija, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Ploščina, Ploskev, Podobnost (geometrija), Premer, Radian, Sfera, Skladnost (geometrija), Trikotnik.
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Hiperbolična geometrija in Aksiom
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Poglej Hiperbolična geometrija in Aksiom o vzporednici
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Hiperbolična geometrija in Carl Friedrich Gauss
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Hiperbolična geometrija in Evklidska geometrija
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Hiperbolična geometrija in Felix Christian Klein
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Hiperbolična geometrija in Geodetka
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Hiperbolična geometrija in Henri Poincaré
Hiperbolična funkcija
Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.
Poglej Hiperbolična geometrija in Hiperbolična funkcija
János Bolyai
János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), † 27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).
Poglej Hiperbolična geometrija in János Bolyai
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Hiperbolična geometrija in Kartezični koordinatni sistem
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Hiperbolična geometrija in Kot
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Hiperbolična geometrija in Krivulja
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Hiperbolična geometrija in Krožni lok
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Hiperbolična geometrija in Krožnica
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Hiperbolična geometrija in Krog
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Hiperbolična geometrija in Neevklidska geometrija
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Poglej Hiperbolična geometrija in Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Hiperbolična geometrija in Ploščina
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Hiperbolična geometrija in Ploskev
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Hiperbolična geometrija in Podobnost (geometrija)
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Hiperbolična geometrija in Premer
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Hiperbolična geometrija in Radian
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Hiperbolična geometrija in Sfera
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Hiperbolična geometrija in Skladnost (geometrija)
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Hiperbolična geometrija in Trikotnik
Prav tako znan kot Bolyai-Lobačevskijeva geometrija, Geometrija Lobačevskega, Hiperbolična metrika, Hiperbolična ravnina.