Kazalo
12 odnosi: Aksiom, Elementi (Evklid), Evklidska geometrija, Geometrija, Izrek, Neevklidska geometrija, Negacija, Pitagorov izrek, Podobnost (geometrija), Premica, Točka, Vzporednost.
- Elementarna geometrija
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Aksiom o vzporednici in Aksiom
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Aksiom o vzporednici in Elementi (Evklid)
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Aksiom o vzporednici in Evklidska geometrija
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Aksiom o vzporednici in Geometrija
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Aksiom o vzporednici in Izrek
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Aksiom o vzporednici in Neevklidska geometrija
Negacija
Negácija (tudi zaníkanje) je v matematični logiki enočlena logična operacija med izjavami.
Poglej Aksiom o vzporednici in Negacija
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Poglej Aksiom o vzporednici in Pitagorov izrek
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Aksiom o vzporednici in Podobnost (geometrija)
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Aksiom o vzporednici in Premica
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Aksiom o vzporednici in Točka
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Aksiom o vzporednici in Vzporednost
Glej tudi
Elementarna geometrija
Prav tako znan kot Aksiom o vzporednosti, Evklidov 5. postulat, Evklidov postulat, Izrek o vzporednicah.