Kazalo
27 odnosi: Algebrska krivulja, Analitično nadaljevanje, Atlas (topologija), Bernhard Riemann, Ekvivalenčni razred, Eliptična krivulja, Holomorfna funkcija, Kleinova steklenica, Kompleksna ravnina, Kot, Kvadratni koren, Logaritem, MathWorld, Möbiusov trak, Mnogoterost, Orientabilnost, PlanetMath, Projektivna ravnina, Razsežnost (vektorski prostor), Riemannova sfera, Rod (matematika), Sfera, Točka, Topološki prostor, Topologija, Torus, Ukrivljenost.
- Bernhard Riemann
- Riemanove ploskve
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Poglej Riemannova ploskev in Algebrska krivulja
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Poglej Riemannova ploskev in Analitično nadaljevanje
Atlas (topologija)
Átlas v topologiji opisuje mnogoterost.
Poglej Riemannova ploskev in Atlas (topologija)
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Riemannova ploskev in Bernhard Riemann
Ekvivalenčni razred
ekvivalenčne relacije. Dva trikotnika na levi sta skladna, tretji in četrti pa nista skladna z nobenim drugim trikotnikom. Tako prva dva trikotnika pripadata enakemu ekvivalenčnemu razredu, tretji in četrti pa spadata v vsak svoj ekvivelenčni razred. Ekvivalenčni razred je v matematiki množica X\, in ekvivalenčna relacija nad X\,.
Poglej Riemannova ploskev in Ekvivalenčni razred
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Riemannova ploskev in Eliptična krivulja
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Poglej Riemannova ploskev in Holomorfna funkcija
Kleinova steklenica
Dvorazsežni prikaz Kleinove steklenice v trirazsežnem prostoru. Kleinova steklenica (tudi Kleinova ploskev) je neorientabilna površina (dvorazsežna mnogoterost).
Poglej Riemannova ploskev in Kleinova steklenica
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Riemannova ploskev in Kompleksna ravnina
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Riemannova ploskev in Kot
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Poglej Riemannova ploskev in Kvadratni koren
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Riemannova ploskev in Logaritem
MathWorld
MathWorld je spletno matematično referenčno mesto, ki ga je ustvaril in k njemu veliko prispeval ameriški matematik, enciklopedist in računalniški zanesenjak Eric Wolfgang Weisstein.
Poglej Riemannova ploskev in MathWorld
Möbiusov trak
Möbiusov trak Möbiusov trák (oziroma Möbiusova ploskev) je v topologiji (prva odkrita) enostranska in neorientabilna ploskev z robom.
Poglej Riemannova ploskev in Möbiusov trak
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Riemannova ploskev in Mnogoterost
Orientabilnost
Torus je orientabilna ploskev. Möbiusov trak je neorientabilna ploskev. Rimska ploskev je neorientabilna ploskev. Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino.
Poglej Riemannova ploskev in Orientabilnost
PlanetMath
PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.
Poglej Riemannova ploskev in PlanetMath
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej Riemannova ploskev in Projektivna ravnina
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Riemannova ploskev in Razsežnost (vektorski prostor)
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Riemannova ploskev in Riemannova sfera
Rod (matematika)
Rod je v matematiki pojem, ki ima več podobnih pomenov.
Poglej Riemannova ploskev in Rod (matematika)
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Riemannova ploskev in Sfera
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Riemannova ploskev in Točka
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Riemannova ploskev in Topološki prostor
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Riemannova ploskev in Topologija
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej Riemannova ploskev in Torus
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Riemannova ploskev in Ukrivljenost