Kazalo
17 odnosi: Cambridge, Celo število, Fermatovo praštevilo, Goldbachova domneva, Hilbertovi problemi, Legendrova domneva, Matematika, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Popolni kvadrat, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Problem, Soda in liha števila, Teorija števil, Vsota, Znanost.
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Landauovi problemi in Cambridge
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Landauovi problemi in Celo število
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej Landauovi problemi in Fermatovo praštevilo
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Landauovi problemi in Goldbachova domneva
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Poglej Landauovi problemi in Hilbertovi problemi
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Landauovi problemi in Legendrova domneva
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Landauovi problemi in Matematika
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Landauovi problemi in Nerešeni matematični problemi
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Landauovi problemi in Neskončnost
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Poglej Landauovi problemi in Popolni kvadrat
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Landauovi problemi in Praštevilo
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Landauovi problemi in Praštevilski dvojček
Problem
Problém (starogrško πρόβλημα: próblēma) je nerešena naloga ali neželen položaj.
Poglej Landauovi problemi in Problem
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Landauovi problemi in Soda in liha števila
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Landauovi problemi in Teorija števil
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Landauovi problemi in Vsota
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.