Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aritmetična funkcija, Bertrandova domneva, Celo število, Hipoteza, Kvadratno število, Landauovi problemi, Matematična indukcija, Matematični dokaz, Nerešeni matematični problemi, Pafnuti Lvovič Čebišov, PlanetMath, Polpraštevilo, Popolni kvadrat, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilska vrzel, Praštevilski izrek, Protiprimer, Riemannova domneva, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Teorija števil, Teorija grup, Ulamov prt, ViXra, Vsota, 1 (število), 101 (število), 11 (število), 127 (število), 149 (število), 17 (število), 197 (število), 2 (število), 29 (število), 37 (število), 5 (število), 53 (število), 67 (število), 83 (število).
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Novo!!: Legendrova domneva in Adrien-Marie Legendre · Poglej več »
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Novo!!: Legendrova domneva in Aritmetična funkcija · Poglej več »
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Novo!!: Legendrova domneva in Bertrandova domneva · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Legendrova domneva in Celo število · Poglej več »
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Novo!!: Legendrova domneva in Hipoteza · Poglej več »
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Novo!!: Legendrova domneva in Kvadratno število · Poglej več »
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Novo!!: Legendrova domneva in Landauovi problemi · Poglej več »
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Novo!!: Legendrova domneva in Matematična indukcija · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Legendrova domneva in Matematični dokaz · Poglej več »
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Novo!!: Legendrova domneva in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Legendrova domneva in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »
PlanetMath
PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.
Novo!!: Legendrova domneva in PlanetMath · Poglej več »
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Novo!!: Legendrova domneva in Polpraštevilo · Poglej več »
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Novo!!: Legendrova domneva in Popolni kvadrat · Poglej več »
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Novo!!: Legendrova domneva in Pozitivno število · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: Legendrova domneva in Praštevilo · Poglej več »
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Novo!!: Legendrova domneva in Praštevilska vrzel · Poglej več »
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Novo!!: Legendrova domneva in Praštevilski izrek · Poglej več »
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
Novo!!: Legendrova domneva in Protiprimer · Poglej več »
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Novo!!: Legendrova domneva in Riemannova domneva · Poglej več »
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Novo!!: Legendrova domneva in Srinivasa Ajangar Ramanudžan · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Legendrova domneva in Teorija števil · Poglej več »
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Novo!!: Legendrova domneva in Teorija grup · Poglej več »
Ulamov prt
Ulamov pŕt, Ulamova spirála ali práštevílska spirála je preprosta metoda risanja razporeditve praštevil v kvadrat z levosučno notranjo spiralo, ki odkrije vzorec, katerega niso nikoli zadovoljivo pojasnili.
Novo!!: Legendrova domneva in Ulamov prt · Poglej več »
ViXra
viXra je spletni arhiv elektronskih preprintov, ki ga je ustvaril britanski fizik Phil Gibbs kot alternativo prevladujočemu servisu arXiv v skrbi in nadzoru Univerze Cornell.
Novo!!: Legendrova domneva in ViXra · Poglej več »
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Novo!!: Legendrova domneva in Vsota · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Legendrova domneva in 1 (število) · Poglej več »
101 (število)
101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.
Novo!!: Legendrova domneva in 101 (število) · Poglej več »
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Novo!!: Legendrova domneva in 11 (število) · Poglej več »
127 (število)
127 (stó sédemindvájset) je naravno število, za katero velja 127.
Novo!!: Legendrova domneva in 127 (število) · Poglej več »
149 (število)
149 (stó devétinštírideset) je naravno število, za katero velja 149.
Novo!!: Legendrova domneva in 149 (število) · Poglej več »
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Novo!!: Legendrova domneva in 17 (število) · Poglej več »
197 (število)
197 (stó sédemindevétdeset) je naravno število, za katero velja 197.
Novo!!: Legendrova domneva in 197 (število) · Poglej več »
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Novo!!: Legendrova domneva in 2 (število) · Poglej več »
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Novo!!: Legendrova domneva in 29 (število) · Poglej več »
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Novo!!: Legendrova domneva in 37 (število) · Poglej več »
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Novo!!: Legendrova domneva in 5 (število) · Poglej več »
53 (število)
53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.
Novo!!: Legendrova domneva in 53 (število) · Poglej več »
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Novo!!: Legendrova domneva in 67 (število) · Poglej več »
83 (število)
83 (tríinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 83.
Novo!!: Legendrova domneva in 83 (število) · Poglej več »
