Kazalo
40 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aritmetična funkcija, Bertrandova domneva, Celo število, Hipoteza, Kvadratno število, Landauovi problemi, Matematična indukcija, Matematični dokaz, Nerešeni matematični problemi, Pafnuti Lvovič Čebišov, PlanetMath, Polpraštevilo, Popolni kvadrat, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilska vrzel, Praštevilski izrek, Protiprimer, Riemannova domneva, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Teorija števil, Teorija grup, Ulamov prt, ViXra, Vsota, 1 (število), 101 (število), 11 (število), 127 (število), 149 (število), 17 (število), 197 (število), 2 (število), 29 (število), 37 (število), 5 (število), 53 (število), 67 (število), 83 (število).
- Kvadrati v teoriji števil
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Legendrova domneva in Adrien-Marie Legendre
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Legendrova domneva in Aritmetična funkcija
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Legendrova domneva in Bertrandova domneva
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Legendrova domneva in Celo število
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Legendrova domneva in Hipoteza
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Legendrova domneva in Kvadratno število
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Poglej Legendrova domneva in Landauovi problemi
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Poglej Legendrova domneva in Matematična indukcija
Matematični dokaz
language.
Poglej Legendrova domneva in Matematični dokaz
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Legendrova domneva in Nerešeni matematični problemi
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Legendrova domneva in Pafnuti Lvovič Čebišov
PlanetMath
PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.
Poglej Legendrova domneva in PlanetMath
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Poglej Legendrova domneva in Polpraštevilo
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Poglej Legendrova domneva in Popolni kvadrat
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Legendrova domneva in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Legendrova domneva in Praštevilo
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Poglej Legendrova domneva in Praštevilska vrzel
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Legendrova domneva in Praštevilski izrek
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
Poglej Legendrova domneva in Protiprimer
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Legendrova domneva in Riemannova domneva
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Legendrova domneva in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Legendrova domneva in Teorija števil
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Legendrova domneva in Teorija grup
Ulamov prt
Ulamov pŕt, Ulamova spirála ali práštevílska spirála je preprosta metoda risanja razporeditve praštevil v kvadrat z levosučno notranjo spiralo, ki odkrije vzorec, katerega niso nikoli zadovoljivo pojasnili.
Poglej Legendrova domneva in Ulamov prt
ViXra
viXra je spletni arhiv elektronskih preprintov, ki ga je ustvaril britanski fizik Phil Gibbs kot alternativo prevladujočemu servisu arXiv v skrbi in nadzoru Univerze Cornell.
Poglej Legendrova domneva in ViXra
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Legendrova domneva in Vsota
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Legendrova domneva in 1 (število)
101 (število)
101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.
Poglej Legendrova domneva in 101 (število)
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Poglej Legendrova domneva in 11 (število)
127 (število)
127 (stó sédemindvájset) je naravno število, za katero velja 127.
Poglej Legendrova domneva in 127 (število)
149 (število)
149 (stó devétinštírideset) je naravno število, za katero velja 149.
Poglej Legendrova domneva in 149 (število)
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Poglej Legendrova domneva in 17 (število)
197 (število)
197 (stó sédemindevétdeset) je naravno število, za katero velja 197.
Poglej Legendrova domneva in 197 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Legendrova domneva in 2 (število)
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Poglej Legendrova domneva in 29 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Legendrova domneva in 37 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Legendrova domneva in 5 (število)
53 (število)
53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.
Poglej Legendrova domneva in 53 (število)
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Poglej Legendrova domneva in 67 (število)
83 (število)
83 (tríinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 83.
Poglej Legendrova domneva in 83 (število)