Kazalo
32 odnosi: Abraham de Moivre, Adrien-Marie Legendre, Aritmetična sredina, Carl Friedrich Gauss, Centralni moment, Entropija (informatika), Funkcija generiranja momentov, Funkcija napake, Gostota verjetnosti, Interval, IQ, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Koeficient simetrije, Kumulanta, Mediana, Modus (statistika), Moment (matematika), Parameter, Parameter lokacije, Parameter merila, Pierre-Simon Laplace, Pričakovana vrednost, Seznam verjetnostnih porazdelitev, Sploščenost, Splošna normalna porazdelitev, Standardni odklon, Varianca, Verjetnostna porazdelitev, Zbirna funkcija verjetnosti, 1794, 1805, 1809.
- Zvezne porazdelitve
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Normalna porazdelitev in Abraham de Moivre
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Normalna porazdelitev in Adrien-Marie Legendre
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Poglej Normalna porazdelitev in Aritmetična sredina
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Normalna porazdelitev in Carl Friedrich Gauss
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Poglej Normalna porazdelitev in Centralni moment
Entropija (informatika)
Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko.
Poglej Normalna porazdelitev in Entropija (informatika)
Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Funkcija generiranja momentov
Funkcija napake
Graf funkcije napake na intervalu od -3 do 3 Funkcija napake (imenovana tudi funkcija Gaussove napake), ki jo pogosto označujemo z erf, je v matematiki kompleksna funkcija kompleksne spremenljivke, opredeljena kot: \mathrm(z).
Poglej Normalna porazdelitev in Funkcija napake
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Normalna porazdelitev in Gostota verjetnosti
Interval
Intervál je lahko.
Poglej Normalna porazdelitev in Interval
IQ
IQ je dvočrkovna kratica, ki ima več pomenov.
Poglej Normalna porazdelitev in IQ
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Normalna porazdelitev in Koeficient simetrije
Kumulanta
Kumulanta n-tega reda slučajne spremenljivke X je v teoriji verjetnosti in statistiki določena z logaritmom funkcije, s pomočjo katere lahko generiramo momente porazdelitve.
Poglej Normalna porazdelitev in Kumulanta
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Poglej Normalna porazdelitev in Mediana
Modus (statistika)
Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.
Poglej Normalna porazdelitev in Modus (statistika)
Moment (matematika)
Moment je v matematiki pojem, ki so ga razvili iz podobnega pojma v fiziki.
Poglej Normalna porazdelitev in Moment (matematika)
Parameter
Parámeter je na splošno matematična spremenljivka, katere vrednost je določena s posebnimi pogoji.
Poglej Normalna porazdelitev in Parameter
Parameter lokacije
Parameter lokacije je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega (skalar ali vektor) parametra \mu \! s pomočjo katerega določamo lokacijo ali premik posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Parameter lokacije
Parameter merila
Parameter merila je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega parametra s pomočjo katerega določamo merilo (raztegnjenost) prikaza posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Parameter merila
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Normalna porazdelitev in Pierre-Simon Laplace
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Normalna porazdelitev in Pričakovana vrednost
Seznam verjetnostnih porazdelitev
Seznam verjetnostnih porazdelitev vsebuje nekatere verjetnostne porazdelitve.
Poglej Normalna porazdelitev in Seznam verjetnostnih porazdelitev
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Normalna porazdelitev in Sploščenost
Splošna normalna porazdelitev
Splošna normalna porazdelitev (tudi splošna Gaussova porazdelitev) je katerakoli porazdelitev izmed dveh zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki se od normalne porazdelitve razlikujta v tem, da vsebujeta še parameter oblike (normalna porazdelitev ga ne vsebuje).
Poglej Normalna porazdelitev in Splošna normalna porazdelitev
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Poglej Normalna porazdelitev in Standardni odklon
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Normalna porazdelitev in Varianca
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Normalna porazdelitev in Verjetnostna porazdelitev
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Poglej Normalna porazdelitev in Zbirna funkcija verjetnosti
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Normalna porazdelitev in 1794
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Normalna porazdelitev in 1805
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Normalna porazdelitev in 1809
Glej tudi
Zvezne porazdelitve
Prav tako znan kot Gaussova porazdelitev.