Kazalo
47 odnosi: Abraham de Moivre, Analiza variance, Anscombeov kvartet, Aritmetična sredina, Carl Friedrich Gauss, Difuzijska enačba, Diskriminantna analiza, Erdős-Kacev izrek, Fraunhoferjev uklon, Funkcija generiranja momentov, Funkcija napake, Generator psevdonaključnih števil, Hiperbolična porazdelitev, Informacijski paradoks črnih lukenj, Inteligenčni količnik, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Konfokalni mikroskop, Laplaceova porazdelitev, Logaritemsko normalna porazdelitev, Logistična porazdelitev, Meritev, Meroslovje, Načelo nedoločenosti, Necentralna porazdelitev t, Negotovost, Nesimetrična normalna porazdelitev, Ortogonalnost, Parameter lokacije, Parameter merila, Pi, Poissonova enačba, Porazdelitev delta, Prasevanje, Riemannova domneva, Seznam integralov Gaussovih funkcij, Seznam matematičnih funkcij, Seznam verjetnostnih porazdelitev, Slučajna matrika, Sploščenost, Splošna normalna porazdelitev, Statistika, Studentova t-porazdelitev, Točnost in natančnost, Z-vrednost, Zakon velikih števil, Zenerjeve karte, Zvezna porazdelitev.
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Normalna porazdelitev in Abraham de Moivre
Analiza variance
Analíza variánce (kratica ANOVA) je v statistiki zbirka statističnih modelov in z njimi povezanih postopkov, s katerimi skupno varianco med množicami podatkov razcepimo na posamezne komponente, navadno zato, da preverimo, ali so razlike med vzorci razložljive kot statistična odstopanja znotraj iste populacije.
Poglej Normalna porazdelitev in Analiza variance
Anscombeov kvartet
Vsak od štirih naborov podatkov prikazan z grafikonom Anscombeov kvartet je zbirka štirih naborov izmišljenih podatkov, med katerimi osnovne statistične metode ne pokažejo praktično nobenih razlik, zgleda pa vsak zelo drugače, ko se jih predstavi grafično.
Poglej Normalna porazdelitev in Anscombeov kvartet
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Poglej Normalna porazdelitev in Aritmetična sredina
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Normalna porazdelitev in Carl Friedrich Gauss
Difuzijska enačba
Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.
Poglej Normalna porazdelitev in Difuzijska enačba
Diskriminantna analiza
Diskriminántna analíza je v statistiki metoda, s katero poskušamo poiskati tako linearno kombinacijo merjenih spremenljivk, da si bodo vnaprej določene skupine glede na vrednosti tako dobljene linearne kombinacije med seboj čim bolj različne.
Poglej Normalna porazdelitev in Diskriminantna analiza
Erdős-Kacev izrek
Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Erdős-Kacev izrek
Fraunhoferjev uklon
Fraunhoferjev uklon je v optiki primer uklona valovanja, pri katerem se uklon opazuje na razdaljah, veliko večjih od velikosti telesa.
Poglej Normalna porazdelitev in Fraunhoferjev uklon
Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Funkcija generiranja momentov
Funkcija napake
Graf funkcije napake na intervalu od -3 do 3 Funkcija napake (imenovana tudi funkcija Gaussove napake), ki jo pogosto označujemo z erf, je v matematiki kompleksna funkcija kompleksne spremenljivke, opredeljena kot: \mathrm(z).
Poglej Normalna porazdelitev in Funkcija napake
Generator psevdonaključnih števil
Generátor psévdonakljúčnih števíl (kratica PRNG) ali tudi deterministični generator naključnih bitov (deterministic random bit generator (DRBG)) je po navadi računalniški algoritem za tvorjenje številskega zaporedja, ki je približek značilnosti naključnih števil.
Poglej Normalna porazdelitev in Generator psevdonaključnih števil
Hiperbolična porazdelitev
Hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s petimi parametri.
Poglej Normalna porazdelitev in Hiperbolična porazdelitev
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Poglej Normalna porazdelitev in Informacijski paradoks črnih lukenj
Inteligenčni količnik
Inteligenčni količnik (angleško Intelligence Quotient, kratica IQ) je številčna vrednost, ki naj bi določala inteligentnost človeka.
Poglej Normalna porazdelitev in Inteligenčni količnik
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Konfokalni mikroskop
Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.
Poglej Normalna porazdelitev in Konfokalni mikroskop
Laplaceova porazdelitev
Laplaceova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Poglej Normalna porazdelitev in Laplaceova porazdelitev
Logaritemsko normalna porazdelitev
Logaritemska normalna porazdelitev (tudi lognormalna porazdelitev ali Galtonova porazdelitev) je družina dvoparametričnih zveznih verjetnostnih porazdelitev slučajne spremenljivke, katere logaritem je normalno porazdeljen.
Poglej Normalna porazdelitev in Logaritemsko normalna porazdelitev
Logistična porazdelitev
Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej Normalna porazdelitev in Logistična porazdelitev
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Normalna porazdelitev in Meritev
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Poglej Normalna porazdelitev in Meroslovje
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Normalna porazdelitev in Načelo nedoločenosti
Necentralna porazdelitev t
Necentralna t porazdelitev je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki je posplošitev Študentove t porazdelitve.
Poglej Normalna porazdelitev in Necentralna porazdelitev t
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Normalna porazdelitev in Negotovost
Nesimetrična normalna porazdelitev
Nesimetrična normalna porazdelitev (tudi asimetrična normalna porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki posplošuje normalno porazdelitev tako, da je možen koeficient simetrije, ki je različen od nič.
Poglej Normalna porazdelitev in Nesimetrična normalna porazdelitev
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Poglej Normalna porazdelitev in Ortogonalnost
Parameter lokacije
Parameter lokacije je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega (skalar ali vektor) parametra \mu \! s pomočjo katerega določamo lokacijo ali premik posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Parameter lokacije
Parameter merila
Parameter merila je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega parametra s pomočjo katerega določamo merilo (raztegnjenost) prikaza posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Parameter merila
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Normalna porazdelitev in Pi
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Normalna porazdelitev in Poissonova enačba
Porazdelitev delta
Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.
Poglej Normalna porazdelitev in Porazdelitev delta
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Normalna porazdelitev in Prasevanje
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Normalna porazdelitev in Riemannova domneva
Seznam integralov Gaussovih funkcij
Seznam integralov Gaussovih funkcij vsebuje integrale Gaussovih funkcij.
Poglej Normalna porazdelitev in Seznam integralov Gaussovih funkcij
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Normalna porazdelitev in Seznam matematičnih funkcij
Seznam verjetnostnih porazdelitev
Seznam verjetnostnih porazdelitev vsebuje nekatere verjetnostne porazdelitve.
Poglej Normalna porazdelitev in Seznam verjetnostnih porazdelitev
Slučajna matrika
Slučajna matrika je matrika danega tipa in velikosti, ki ima za elemente slučajna števila iz določene porazdelitve.
Poglej Normalna porazdelitev in Slučajna matrika
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Normalna porazdelitev in Sploščenost
Splošna normalna porazdelitev
Splošna normalna porazdelitev (tudi splošna Gaussova porazdelitev) je katerakoli porazdelitev izmed dveh zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki se od normalne porazdelitve razlikujta v tem, da vsebujeta še parameter oblike (normalna porazdelitev ga ne vsebuje).
Poglej Normalna porazdelitev in Splošna normalna porazdelitev
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Normalna porazdelitev in Statistika
Studentova t-porazdelitev
Studentova t-porazdelitev (tudi t-porazdelitev ali Študentova t-porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev.
Poglej Normalna porazdelitev in Studentova t-porazdelitev
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Normalna porazdelitev in Točnost in natančnost
Z-vrednost
Z-vrednost (tudi standardna vrednost) je statistični kazalec položaja posamezne statistične enote v statistični populaciji glede na aritmetično sredino.
Poglej Normalna porazdelitev in Z-vrednost
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Normalna porazdelitev in Zakon velikih števil
Zenerjeve karte
Zenerjeve karte so karte, ki se uporabljajo za izvajanje eksperimentov izvenčutnega zaznavanja (ESP).
Poglej Normalna porazdelitev in Zenerjeve karte
Zvezna porazdelitev
Zvezna porazdelitev (ali zvezna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo katerokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti.
Poglej Normalna porazdelitev in Zvezna porazdelitev
Prav tako znan kot Gaussova porazdelitev.