Kazalo
16 odnosi: Gostota verjetnosti, Koeficient simetrije, Moment (matematika), Operator (matematika), Pričakovana vrednost, Realno število, Slučajna spremenljivka, Sploščenost, Srednja vrednost, Standardizirani moment, Standardni odklon, Statistika, Varianca, Verjetnostna porazdelitev, Verjetnostni račun, Zvezna porazdelitev.
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Centralni moment in Gostota verjetnosti
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Centralni moment in Koeficient simetrije
Moment (matematika)
Moment je v matematiki pojem, ki so ga razvili iz podobnega pojma v fiziki.
Poglej Centralni moment in Moment (matematika)
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Poglej Centralni moment in Operator (matematika)
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Centralni moment in Pričakovana vrednost
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Centralni moment in Realno število
Slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.
Poglej Centralni moment in Slučajna spremenljivka
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Centralni moment in Sploščenost
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Poglej Centralni moment in Srednja vrednost
Standardizirani moment
Standardizirani moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki enak kjer je.
Poglej Centralni moment in Standardizirani moment
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Poglej Centralni moment in Standardni odklon
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Centralni moment in Statistika
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Centralni moment in Varianca
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Centralni moment in Verjetnostna porazdelitev
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Centralni moment in Verjetnostni račun
Zvezna porazdelitev
Zvezna porazdelitev (ali zvezna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo katerokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti.