Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Grandijeva vrsta

Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.

62 odnosi: Agnesin koder, Algebra, Algoritem, Aritmetična sredina, Augustin Louis Cauchy, Augustus De Morgan, Bernard Bolzano, Cauchyjev produkt, Daniel Bernoulli, Divergentna vrsta, Ehrenfried Walther von Tschirnhaus, Enotska krožnica, Ernesto Cesàro, Ferdinand Georg Frobenius, Francoska akademija znanosti, Funkcijska enačba, Geometrična vrsta, Georg Ferdinand Cantor, Godfrey Harold Hardy, Gottfried Wilhelm Leibniz, Halle, Saška-Anhalt, Hannover, Hilbertov prostor, Infinitezimalni račun, Izrek o povprečni vrednosti, Jacopo Riccati, Jakob Bernoulli I., Jean le Rond d'Alembert, Joseph Ludwig Raabe, Joseph-Louis de Lagrange, Kardinalnost, Kitajska, Kvadratni koren, L'Encyclopédie, Lastna vrednost, Leonhard Euler, Limita funkcije, Limita zaporedja, Louis Antoine de Bougainville, Luigi Guido Grandi, Magični kvadrat, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Nič, Niels Henrik Abel, Odštevanje, Odvod, Oklepaj, Operator (matematika), ..., Otto Ludwig Hölder, Pariz, Pierre-Simon Laplace, Potenčna vrsta, Premer, Thomas Joannes Stieltjes, Verižni ulomek, Vrsta (matematika), Vsota, Znanstvena revija, 1 + 1 + 1 + 1 + ···, 1 − 2 + 3 − 4 + ···. Razširi indeks (12 več) »

Agnesin koder

Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Agnesin koder · Poglej več »

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Algebra · Poglej več »

Algoritem

Algorítem je navodilo, s katerimm se rešuje nek problem.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Algoritem · Poglej več »

Aritmetična sredina

Aritmétična sredína ali povpréčje (tudi popréčje) niza podatkov je v matematiki in statistiki seštevek vseh vrednosti, razdeljen na skupno število teh vrednosti oziroma podatkov.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Aritmetična sredina · Poglej več »

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »

Augustus De Morgan

Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Augustus De Morgan · Poglej več »

Bernard Bolzano

‎ Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Bernard Bolzano · Poglej več »

Božič

Bôžič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Božič · Poglej več »

Cauchyjev produkt

Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Cauchyjev produkt · Poglej več »

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Daniel Bernoulli · Poglej več »

Divergentna vrsta

Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Divergentna vrsta · Poglej več »

Ehrenfried Walther von Tschirnhaus

Ehrenfried Walther von Tschirnhaus (tudi Tschirnhausen), nemški matematik, fizik, zdravnik, filozof in zdravnik, * 10. april 1651, Kieslingswalde (danes Sławnikowice, Poljska) pri Görlitzu, † 11. oktober 1708, Dresden, Nemčija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Ehrenfried Walther von Tschirnhaus · Poglej več »

Enotska krožnica

Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Enotska krožnica · Poglej več »

Ernesto Cesàro

Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Ernesto Cesàro · Poglej več »

Ferdinand Georg Frobenius

Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Ferdinand Georg Frobenius · Poglej več »

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Francoska akademija znanosti · Poglej več »

Funkcijska enačba

Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Funkcijska enačba · Poglej več »

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Geometrična vrsta · Poglej več »

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Grandijeva vrsta in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »

Godfrey Harold Hardy

Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Godfrey Harold Hardy · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »

Halle, Saška-Anhalt

Halle (tudi Halle an der Saale) je največje mesto v nemški zvezni državi Saška-Anhalt.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Halle, Saška-Anhalt · Poglej več »

Hannover

Hannoverski grb Hannover je glavno mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška (nemško Niedersachsen).

Novo!!: Grandijeva vrsta in Hannover · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Hilbertov prostor · Poglej več »

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Infinitezimalni račun · Poglej več »

Izrek o povprečni vrednosti

Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''. Izrèk o povpréčni vrédnosti (tudi Lagrangeev izrèk ali izrèk o kônčnem prirástku fúnkcije) je v matematični analizi izrek, ki pravi, da v danem odseku gladke krivulje obstaja točka, v kateri je odvod (nagib) krivulje enak »povprečnemu« odvodu intervala.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Izrek o povprečni vrednosti · Poglej več »

Jacopo Riccati

Jacopo Francesco Riccati, italijanski matematik in pravnik, * 28. maj 1676, Benetke, Beneška republika (sedaj Italija), 15. april 1754, Treviso, Beneška republika (sedaj Italija).

Novo!!: Grandijeva vrsta in Jacopo Riccati · Poglej več »

Jakob Bernoulli I.

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Jakob Bernoulli I. · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »

Joseph Ludwig Raabe

Joseph Ludwig Raabe, švicarski matematik, * 15. maj 1801, Brody, Galicija (sedaj Ukrajina), † 22. januar 1859, Zürich, Švica.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Joseph Ludwig Raabe · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »

Kardinalnost

Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Kardinalnost · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Kitajska · Poglej več »

Kvadratni koren

Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Kvadratni koren · Poglej več »

L'Encyclopédie

Naslovnica Enciklopedije Enciklopedija (francosko L'Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers) je bila enciklopedija iz 18.

Novo!!: Grandijeva vrsta in L'Encyclopédie · Poglej več »

Lastna vrednost

Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Lastna vrednost · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Grandijeva vrsta in Leonhard Euler · Poglej več »

Limita funkcije

4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okoli vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a. Limito funkcije v točki a označimo \lim_ f(x) (beri: "limita f(x), ko gre x proti a).

Novo!!: Grandijeva vrsta in Limita funkcije · Poglej več »

Limita zaporedja

Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Limita zaporedja · Poglej več »

Louis Antoine de Bougainville

‎ Louis-Antoine, comte de Bougainville, francoski admiral, raziskovalec in navigator, * 12. november 1729, Pariz, Francija, † 31. avgust 1811, Pariz.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Louis Antoine de Bougainville · Poglej več »

Luigi Guido Grandi

Luigi Guido Grandi, italijanski rimskokatoliški duhovnik, filozof, matematik in inženir, * 1. oktober 1671, Cremona, Italija, † 4. julij 1742, Pisa, Italija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Luigi Guido Grandi · Poglej več »

Magični kvadrat

Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Magični kvadrat · Poglej več »

Matematični dokaz

V matematiki je dokaz za inferenčni argument za matematično trditev.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Matematični dokaz · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Matematika · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Množica · Poglej več »

Nič

Nič je ime (glavni števnik) za število 0.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Nič · Poglej več »

Niels Henrik Abel

Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Niels Henrik Abel · Poglej več »

Novo leto

koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Novo leto · Poglej več »

Odštevanje

Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Odštevanje · Poglej več »

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Odvod · Poglej več »

Oklepaj

Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...

Novo!!: Grandijeva vrsta in Oklepaj · Poglej več »

Operator (matematika)

Operátor je drugo ime za matematično operacijo.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Operator (matematika) · Poglej več »

Otto Ludwig Hölder

Otto Ludwig Hölder, nemški matematik, * 22. december 1859, Stuttgart, Nemčija, † 29. avgust 1937, Leipzig, Nemčija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Otto Ludwig Hölder · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Pariz · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Potenčna vrsta

Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Potenčna vrsta · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Premer · Poglej več »

Silvestrovo

Silvestrski ognjemet v Frankfurtu za novo leto 2009 Silvestrovo je god papeža Silvestra I., ki se obhaja 31. decembra, kar je tudi zadnji dan v koledarskem letu.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Silvestrovo · Poglej več »

Sveti večer

Sveti večer (ali svet večer) je ime dneva pred božičem v krščanskem koledarju.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Sveti večer · Poglej več »

Thomas Joannes Stieltjes

Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Thomas Joannes Stieltjes · Poglej več »

Verižni ulomek

Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Verižni ulomek · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Vrsta (matematika) · Poglej več »

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Vsota · Poglej več »

Znanstvena revija

Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.

Novo!!: Grandijeva vrsta in Znanstvena revija · Poglej več »

1 + 1 + 1 + 1 + ···

Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.

Novo!!: Grandijeva vrsta in 1 + 1 + 1 + 1 + ··· · Poglej več »

1 − 2 + 3 − 4 + ···

delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.

Novo!!: Grandijeva vrsta in 1 − 2 + 3 − 4 + ··· · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Grandijeva vrsta in 2018 · Poglej več »

2019

2019 (MMXIX) bo navadno leto, ki se bo po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Grandijeva vrsta in 2019 · Poglej več »

Preusmerja sem:

1 - 1 + 1 - 1 + ..., 1 - 1 + 1 - 1 + · · ·, 1 − 1 + 1 − 1 + · · ·, 1 − 1 + 1 − 1 + ···.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »