Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Anglija, Švica, Švicarji, Basel, Bernoullijev proces, Bernoullijeva lemniskata, Bernoullijeva porazdelitev, Bernoullijevo število, Elipsa, Geometrija, Gottfried Wilhelm Leibniz, Harmonična vrsta, Infinitezimalni račun, Johann Bernoulli I., Lemniskata, Matematika, Pietro Mengoli, Profesor, Robert Boyle, Robert Hooke, Statistika, Verjetnostni račun, Znanost, Znanstveno delo, 16. avgust, 1654, 1705, 27. december.
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Anglija · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Švica · Poglej več »
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Švicarji · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Basel · Poglej več »
Bernoullijev proces
Bernoullijev proces je v teoriji verjetnosti in statistiki zaporedno (končno ali neskončno) izvajanje enakih neodvisnih Bernoullijevih poskusov.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijev proces · Poglej več »
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijeva lemniskata · Poglej več »
Bernoullijeva porazdelitev
Bernoullijeva porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijeva porazdelitev · Poglej več »
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijevo število · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Elipsa · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Geometrija · Poglej več »
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Harmonična vrsta · Poglej več »
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Infinitezimalni račun · Poglej več »
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Johann Bernoulli I. · Poglej več »
Lemniskata
Različne oblike znaka ∞. Lemniskáta je v algebrski geometriji katerakoli krivulja, ki ima obliko osmice ali znaka ∞.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Lemniskata · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Matematika · Poglej več »
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Pietro Mengoli · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Profesor · Poglej več »
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Robert Boyle · Poglej več »
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Robert Hooke · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Statistika · Poglej več »
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Verjetnostni račun · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Znanost · Poglej več »
Znanstveno delo
Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Znanstveno delo · Poglej več »
16. avgust
16.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 16. avgust · Poglej več »
1654
1654 (MDCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 1654 · Poglej več »
1705
1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 1705 · Poglej več »
27. december
27.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 27. december · Poglej več »
