Kazalo
27 odnosi: Švicarji, Basel, Baselski Münster, Bernoullijev poskus, Bernoullijev proces, Bernoullijeva lemniskata, Bernoullijeva porazdelitev, Bernoullijevo število, Brahistokrona, Christiaan Huygens, Daniel Bernoulli, E (matematična konstanta), Grandijeva vrsta, Harmonična vrsta, Johann Bernoulli I., Kombinatorika, Logaritemska spirala, Seznam švicarskih matematikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Statistika, Zakon velikih števil, 16. avgust, 1654, 1655, 1705, 27. december.
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Švicarji
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Basel
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Baselski Münster
Bernoullijev poskus
Bernoullijev poskus je v teoriji verjetnosti in statistiki poskus, katerega izid je slučajen, možna pa sta samo dva izida, ki ju imenujemo uspeh in neuspeh (lahko tudi da in ne).
Poglej Jakob Bernoulli I. in Bernoullijev poskus
Bernoullijev proces
Bernoullijev proces je v teoriji verjetnosti in statistiki zaporedno (končno ali neskončno) izvajanje enakih neodvisnih Bernoullijevih poskusov.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Bernoullijev proces
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva porazdelitev
Bernoullijeva porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Bernoullijeva porazdelitev
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Bernoullijevo število
Brahistokrona
right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Brahistokrona
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Christiaan Huygens
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Daniel Bernoulli
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Jakob Bernoulli I. in E (matematična konstanta)
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Grandijeva vrsta
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Harmonična vrsta
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Johann Bernoulli I.
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Kombinatorika
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Logaritemska spirala
Seznam švicarskih matematikov
Seznam švicarskih matematikov.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Seznam švicarskih matematikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Seznam matematikov
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Statistika
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Jakob Bernoulli I. in Zakon velikih števil
16. avgust
16.
Poglej Jakob Bernoulli I. in 16. avgust
1654
1654 (MDCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jakob Bernoulli I. in 1654
1655
1655 (MDCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jakob Bernoulli I. in 1655
1705
1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jakob Bernoulli I. in 1705
27. december
27.
Poglej Jakob Bernoulli I. in 27. december