Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Švicarji, Basel, Baselski Münster, Bernoullijev poskus, Bernoullijev proces, Bernoullijeva lemniskata, Bernoullijeva porazdelitev, Bernoullijevo število, Brahistokrona, Christiaan Huygens, Daniel Bernoulli, E (matematična konstanta), Grandijeva vrsta, Harmonična vrsta, Johann Bernoulli I., Kombinatorika, Logaritemska spirala, Seznam švicarskih matematikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Statistika, Zakon velikih števil, 16. avgust, 1654, 1655, 1705, 27. december.
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Švicarji · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Basel · Poglej več »
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Baselski Münster · Poglej več »
Bernoullijev poskus
Bernoullijev poskus je v teoriji verjetnosti in statistiki poskus, katerega izid je slučajen, možna pa sta samo dva izida, ki ju imenujemo uspeh in neuspeh (lahko tudi da in ne).
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijev poskus · Poglej več »
Bernoullijev proces
Bernoullijev proces je v teoriji verjetnosti in statistiki zaporedno (končno ali neskončno) izvajanje enakih neodvisnih Bernoullijevih poskusov.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijev proces · Poglej več »
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijeva lemniskata · Poglej več »
Bernoullijeva porazdelitev
Bernoullijeva porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijeva porazdelitev · Poglej več »
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Bernoullijevo število · Poglej več »
Brahistokrona
right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Brahistokrona · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Christiaan Huygens · Poglej več »
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Daniel Bernoulli · Poglej več »
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in E (matematična konstanta) · Poglej več »
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Grandijeva vrsta · Poglej več »
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Harmonična vrsta · Poglej več »
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Johann Bernoulli I. · Poglej več »
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Kombinatorika · Poglej več »
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Logaritemska spirala · Poglej več »
Seznam švicarskih matematikov
Seznam švicarskih matematikov.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Seznam švicarskih matematikov · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Seznam matematikov · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Statistika · Poglej več »
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in Zakon velikih števil · Poglej več »
16. avgust
16.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 16. avgust · Poglej več »
1654
1654 (MDCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 1654 · Poglej več »
1655
1655 (MDCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 1655 · Poglej več »
1705
1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 1705 · Poglej več »
27. december
27.
Novo!!: Jakob Bernoulli I. in 27. december · Poglej več »
