Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Robert Hooke

Index Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

40 odnosi: Aberacija, Angleži, Anglija, Biologija, Celica, Christopher Wren, Daljnogled, Dvojna zvezda, Fizik, Fizikalni zakon, Giovanni Domenico Cassini, Hookov zakon, Isaac Newton, James Bradley, James Gregory, Jupiter, Kraljeva družba, Kraljevi observatorij Greenwich, London, Mikroskop, Optika, Philosophiae naturalis principia mathematica, Rastlinska celica, Robert Boyle, Saturn, Saturnovi obroči, Sila, Svetloba, Telo (fizika), Tradicionalne grofije Anglije, Univerza v Oxfordu, Velika rdeča pega, Veliki londonski požar, Zdravnik, Zmaj (ozvezdje), Zvezda, 1635, 1703, 18. julij, 3. marec.

Aberacija

Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).

Novo!!: Robert Hooke in Aberacija · Poglej več »

Angleži

Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Robert Hooke in Angleži · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in je največji in najbolj gosto poseljen del Velike Britanije.

Novo!!: Robert Hooke in Anglija · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Robert Hooke in Biologija · Poglej več »

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Novo!!: Robert Hooke in Celica · Poglej več »

Christopher Wren

Sir Christopher Wren, PRS, angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik, * 20. oktober 1632, East Knoyle, grofija Wiltshire, Anglija, † 25. februar 1723, Hampton Court, London.

Novo!!: Robert Hooke in Christopher Wren · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Robert Hooke in Daljnogled · Poglej več »

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje, binarna zvezda ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Novo!!: Robert Hooke in Dvojna zvezda · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Robert Hooke in Fizik · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Robert Hooke in Fizikalni zakon · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Robert Hooke in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Hookov zakon

enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.

Novo!!: Robert Hooke in Hookov zakon · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Robert Hooke in Isaac Newton · Poglej več »

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Novo!!: Robert Hooke in James Bradley · Poglej več »

James Gregory

James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.

Novo!!: Robert Hooke in James Gregory · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Robert Hooke in Jupiter · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Novo!!: Robert Hooke in Kraljeva družba · Poglej več »

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.

Novo!!: Robert Hooke in Kraljevi observatorij Greenwich · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Robert Hooke in London · Poglej več »

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Novo!!: Robert Hooke in Mikroskop · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Robert Hooke in Optika · Poglej več »

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod njegovih ''Načel'', z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo. Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Novo!!: Robert Hooke in Philosophiae naturalis principia mathematica · Poglej več »

Rastlinska celica

Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.

Novo!!: Robert Hooke in Rastlinska celica · Poglej več »

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, Lismore Castle, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Novo!!: Robert Hooke in Robert Boyle · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Robert Hooke in Saturn · Poglej več »

Saturnovi obroči

Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.

Novo!!: Robert Hooke in Saturnovi obroči · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Robert Hooke in Sila · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Robert Hooke in Svetloba · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Robert Hooke in Telo (fizika) · Poglej več »

Tradicionalne grofije Anglije

Tradicionalne grofije (ali zgodovinske grofije) Anglije so zgodovinske in zemljepisne podrazdelitve države.

Novo!!: Robert Hooke in Tradicionalne grofije Anglije · Poglej več »

Univerza v Oxfordu

Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.

Novo!!: Robert Hooke in Univerza v Oxfordu · Poglej več »

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Novo!!: Robert Hooke in Velika rdeča pega · Poglej več »

Veliki londonski požar

Temzi. Na levi je Tower of London, na desni London Bridge, v daljavi pa stara katedrala Sv. Pavla, ki jo obkrožajo najvišji plameni. Zemljevid Londona leta 1666; območja, ki jih je uničil požar, so označena z rožnato Veliki londonski požar je bil katastrofalen požar, ki je med nedeljo 2.

Novo!!: Robert Hooke in Veliki londonski požar · Poglej več »

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Novo!!: Robert Hooke in Zdravnik · Poglej več »

Zmaj (ozvezdje)

Zmaj je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Robert Hooke in Zmaj (ozvezdje) · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Robert Hooke in Zvezda · Poglej več »

1635

1635 (MDCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Robert Hooke in 1635 · Poglej več »

1703

1703 (MDCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Robert Hooke in 1703 · Poglej več »

18. julij

18.

Novo!!: Robert Hooke in 18. julij · Poglej več »

3. marec

3.

Novo!!: Robert Hooke in 3. marec · Poglej več »

Preusmerja sem:

Robert Hook.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »