Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Philosophiae naturalis principia mathematica

Index Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Kazalo

  1. 18 odnosi: Amsterdam, Cambridge, Geometrija, Infinitezimalni račun, Isaac Newton, Keplerjevi zakoni, Klasična mehanika, Kraljeva družba, Latinščina, London, Nebesno telo, Newtonovi zakoni gibanja, Pierre-Simon Laplace, Planet, Splošni gravitacijski zakon, Subrahmanyan Chandrasekhar, Težnost, Znanost.

  2. 1680. leta v znanosti
  3. 1687 v znanosti
  4. Dela v latinščini
  5. Kopernikanski obrat
  6. Matematične knjige

Amsterdam

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Amsterdam

Cambridge

Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Cambridge

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Geometrija

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Infinitezimalni račun

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Isaac Newton

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Keplerjevi zakoni

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Klasična mehanika

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Kraljeva družba

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Latinščina

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in London

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Nebesno telo

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Newtonovi zakoni gibanja

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Pierre-Simon Laplace

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Planet

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Splošni gravitacijski zakon

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Subrahmanyan Chandrasekhar

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Težnost

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Znanost

Glej tudi

1680. leta v znanosti

1687 v znanosti

Dela v latinščini

Kopernikanski obrat

Matematične knjige

Prav tako znan kot Matematična načela naravoslovja, Matematični principi filozofije narave, Principia mathematica.