Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Philosophiae naturalis principia mathematica

Index Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Astronavtika, Časovni pregled astronomije, Črna luknja, Émilie du Châtelet, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Edmond Halley, Isaac Newton, Ismael Bullialdus, Ivan Boh, John Machin, Krogelna Zemlja, Machovo načelo, Nebesna mehanika, Newtonovi zakoni gibanja, Nikolaj Kopernik, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Precesija enakonočij, Robert Hooke, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam latinskih izrekov, Splošni gravitacijski zakon, Subrahmanyan Chandrasekhar, William Whewell, Zakon o vzajemnem učinku, Znanstvena metoda, 1687, 5. julij.

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Astronavtika

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Časovni pregled astronomije

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Črna luknja

Émilie du Châtelet

Gabrielle Émilie Le Tonnelier de Breteuil, markiza du Châtelet, pogosto Émilie du Châtelet, francoska matematičarka in fizičarka, * 17. december 1706, Pariz, † 10. september 1749, Lunéville.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Émilie du Châtelet

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Edmond Halley

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Isaac Newton

Ismael Bullialdus

Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Ismael Bullialdus

Ivan Boh

Ivan Boh, slovenski filozof, *13.december 1930,  Dolenji Lazi, 11. september 2009, Cleveland.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Ivan Boh

John Machin

Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in John Machin

Krogelna Zemlja

Koncept krogelne Zemlje se je prvič pojavil približno v 5. stoletju pr. n. št.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Krogelna Zemlja

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Machovo načelo

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Nebesna mehanika

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Newtonovi zakoni gibanja

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Nikolaj Kopernik

Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Precesija enakonočij

Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Robert Hooke

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Seznam filozofskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam latinskih izrekov

To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Seznam latinskih izrekov

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Splošni gravitacijski zakon

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Subrahmanyan Chandrasekhar

William Whewell

William Whewell (angleški polihistor, znanstvenik, filozof, teolog in zgodovinar znanosti, * 24. maj 1794, Lancaster, Anglija, † 6. marec 1866, Cambridge, Anglija. Whewell je spadal v krog najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti v Angliji v času 19. stoletja. Živel je v času specializacije znanosti, sam pa je ostal zvest smernicam prejšnje dobe, saj se je ukvarjal z vsem po malo.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in William Whewell

Zakon o vzajemnem učinku

Ponazoritev vzajemnega učinka na dveh drsalcih Zakon o vzajemnem učinku (tudi 3. Newtonov zakon ali zakon o akciji in reakciji) je fizikalna zakonitost, ki jo je odkril Isaac Newton.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Zakon o vzajemnem učinku

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in Znanstvena metoda

1687

1687 (MDCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in 1687

5. julij

5.

Poglej Philosophiae naturalis principia mathematica in 5. julij

Prav tako znan kot Matematična načela naravoslovja, Matematični principi filozofije narave, Principia mathematica.