Kazalo
45 odnosi: Atlas (luna), Cassini-Huygens, Christiaan Huygens, Dafnis (luna), Daljnogled, Ekvator, Enkelad, Epimetej (luna), Galileo Galilei, Giovanni Domenico Cassini, James Clerk Maxwell, James Edward Keeler, Jan (luna), Johann Franz Encke, Kriovulkan, Led, Mednarodna astronomska zveza, Meteorit, Mimas (luna), Orbitalna resonanca, Osončje, Palena (luna), Pan (luna), Pandora (luna), Pastirski satelit, Planetni obroč, Poimenovanje astronomskih teles, Prometej (luna), Rea (luna), Saturn, Science, Svetlost, Titan (luna), Voyager 1, Voyager 2, Začasno označevanje nebesnih teles, 11. oktober, 1610, 1655, 1675, 1980, 1981, 2006, 2007, 9. maj.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1610
Atlas (luna)
Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Atlas (luna)
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Saturnovi obroči in Cassini-Huygens
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Saturnovi obroči in Christiaan Huygens
Dafnis (luna)
Dafnis (grško Δαφνίς: Dafnís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Dafnis (luna)
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Saturnovi obroči in Daljnogled
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Saturnovi obroči in Ekvator
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Enkelad
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Epimetej (luna)
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Saturnovi obroči in Galileo Galilei
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Saturnovi obroči in Giovanni Domenico Cassini
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Saturnovi obroči in James Clerk Maxwell
James Edward Keeler
James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Poglej Saturnovi obroči in James Edward Keeler
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Jan (luna)
Johann Franz Encke
Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.
Poglej Saturnovi obroči in Johann Franz Encke
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Poglej Saturnovi obroči in Kriovulkan
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Saturnovi obroči in Led
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Saturnovi obroči in Mednarodna astronomska zveza
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Saturnovi obroči in Meteorit
Mimas (luna)
Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Mimas (luna)
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Saturnovi obroči in Orbitalna resonanca
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Saturnovi obroči in Osončje
Palena (luna)
Paléna (grško Παλλήνη: Palléne) je zelo majhen Saturnov naravni satelit, ki ima svojo tirnico med tirnicama lun Mimas in Enkelad.
Poglej Saturnovi obroči in Palena (luna)
Pan (luna)
Pán (grško Πάν: Pán) je Saturnu najbližji naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Pan (luna)
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Pandora (luna)
Pastirski satelit
Saturnov pastirski satelit Prometej. Viden je njegov vpliv na snov v obroču. Pastirski satelit je naravni satelit, ki s svojim delovanjem preprečuje razpršitev obročev (prstanov), ki planet obdajajo.
Poglej Saturnovi obroči in Pastirski satelit
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Saturnovi obroči in Planetni obroč
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Saturnovi obroči in Poimenovanje astronomskih teles
Prometej (luna)
Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Saturnovi obroči in Prometej (luna)
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Poglej Saturnovi obroči in Rea (luna)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Saturnovi obroči in Saturn
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Saturnovi obroči in Science
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Saturnovi obroči in Svetlost
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Saturnovi obroči in Titan (luna)
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Saturnovi obroči in Voyager 1
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Saturnovi obroči in Voyager 2
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Saturnovi obroči in Začasno označevanje nebesnih teles
11. oktober
11.
Poglej Saturnovi obroči in 11. oktober
1610
1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Saturnovi obroči in 1610
1655
1655 (MDCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Saturnovi obroči in 1655
1675
1675 (MDCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Saturnovi obroči in 1675
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Saturnovi obroči in 1980
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Saturnovi obroči in 1981
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Saturnovi obroči in 2006
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Saturnovi obroči in 2007
9. maj
9.
Poglej Saturnovi obroči in 9. maj