Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Poimenovanje astronomskih teles

Index Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

93 odnosi: Andromedina galaksija, Arabščina, Arabci, Asteroid, Astronom, Astronomija, Astronomsko telo, Civilizacija, Daljnogled, Erida (pritlikavi planet), Galaksija, Grčija, Grška abeceda, Grška mitologija, Imena pritlikavih planetov, Johann Bayer, Johann Gottfried Galle, Johannes Kepler, Jupiter, Kentaver, Kentaver (planetoid), Komet, Kroglasta zvezdna kopica, Lagrangeeva točka, Lega, Mars, Mednarodna astronomska zveza, Meglica, Merkur, Messierov katalog, Milijarda, Mitologija, Naravni satelit, Nebesno telo, Nebo, Neptun, Neptune, Noč, Nordijska mitologija, Novi splošni katalog, Odprta zvezdna kopica, Oko, Osončje, Ozvezdje, Planetarna meglica, Pluton, Pritlikavi planet, Računalnik, Rimska cesta (galaksija), Rimska mitologija, ..., Saturn, Severnica, Srednji vek, Supernova, Tir, Titan (luna), Titan (mitologija), Troja, Trojanska vojna, Trojanski asteroid, Tycho Brahe, Uran, Venera, Vesolje, Vrtinec (galaksija), William Herschel, William Parsons Rosse, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemlja, Zeus, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezdni katalog, 1603, 1655, 1781, 1801, 1830, 1845, 1846, 1847, 1850, 1862 Apolon, 1885, 19. stoletje, 2000, 2005, 2006, 2060 Hiron, 433 Eros, 50000 Kvaoar, 90377 Sedna, 90482 Ork. Razširi indeks (43 več) »

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Andromedina galaksija · Poglej več »

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Arabščina · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Arabci · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Asteroid · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Astronomija · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Astronomsko telo · Poglej več »

Civilizacija

Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Civilizacija · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Daljnogled · Poglej več »

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija. Trenutno sta Erida in Disnomija najbolj oddaljeni poznani telesi v Sončevem sistemu. Mike Brown je aprila 2006 sporočil, da ima po meritvah vesoljskega teleskopa Hubble Erida premer okrog 2326 km, kar je rahlo manj od premera Plutona. Telo je poimenovano po grški boginji prepira in nesloge Eridi, deloma zaradi zmede, ki se je pojavila v astronomski skupnosti zaradi razprave o njegovi naravi.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Erida (pritlikavi planet) · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Galaksija · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Grčija · Poglej več »

Grška abeceda

Grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Grška abeceda · Poglej več »

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Grška mitologija · Poglej več »

Imena pritlikavih planetov

Ime pritlikavih planetov (vljučno z asteroidi in planetoidi) je sestavljeno iz številke, ki predstavlja zaporedno številko odkritja, in iz imena (lahko je začasno ali stalno), ki ga je predlagal odkritelj.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Imena pritlikavih planetov · Poglej več »

Johann Bayer

Johann Bayer, nemški astronom, * 1572, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 7. marec 1625, Augsburg, Bavarska.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Johann Bayer · Poglej več »

Johann Gottfried Galle

Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Johann Gottfried Galle · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Johannes Kepler · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Jupiter · Poglej več »

Kentaver

Kip kentavra, ki na hrbtu nosi nimfo Kentáver (grško Κένταυροι: Kéntauroi) je v grški mitologiji bajeslovno bitje, ki je pol človek, pol konj (ima konjski trup, ter človeški torzo in glavo).

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Kentaver · Poglej več »

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Kentaver (planetoid) · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Komet · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Kroglasta zvezdna kopica · Poglej več »

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Lagrangeeva točka · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Lega · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Mars · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae - megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Meglica · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Merkur · Poglej več »

Messierov katalog

Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Messierov katalog · Poglej več »

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Milijarda · Poglej več »

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Mitologija · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Naravni satelit · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Nebesno telo · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Nebo · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Neptun · Poglej več »

Neptune

Neptune (slovensko Neptun) je lahko.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Neptune · Poglej več »

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Noč · Poglej več »

Nordijska mitologija

Prizor iz nordijske mitologije Nordijska mitologíja se nanaša na predkrščanska verovanja in legende Skandinavcev.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Nordijska mitologija · Poglej več »

Novi splošni katalog

Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Novi splošni katalog · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Odprta zvezdna kopica · Poglej več »

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Oko · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Osončje · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Ozvezdje · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Planetarna meglica · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Pluton · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Pritlikavi planet · Poglej več »

Računalnik

Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Računalnik · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Rimska mitologija · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Saturn · Poglej več »

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Severnica · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Srednji vek · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Supernova · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Tir · Poglej več »

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Titan (luna) · Poglej več »

Titan (mitologija)

Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Titan (mitologija) · Poglej več »

Troja

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Troja · Poglej več »

Trojanska vojna

Padec Troje, Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Trojanska vojna · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Trojanski asteroid · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Tycho Brahe · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Uran · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Vesolje · Poglej več »

Vrtinec (galaksija)

Hubblovim vesoljskim daljnogledom Galaksija Vrtinec (M 51, NGC 5194, NGC 5159) je galaktični par sestavljen iz večje spiralne in manše nepravilne galaksije.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Vrtinec (galaksija) · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in William Herschel · Poglej več »

William Parsons Rosse

William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in William Parsons Rosse · Poglej več »

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Zemlja · Poglej več »

Zeus

Zeus je lahko.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Zeus · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Zunajosončni planet · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Zvezda · Poglej več »

Zvezdni katalog

1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in Zvezdni katalog · Poglej več »

1603

1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1603 · Poglej več »

1655

1655 (MDCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1655 · Poglej več »

1781

1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1781 · Poglej več »

1801

1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1801 · Poglej več »

1830

1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1830 · Poglej več »

1845

1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1845 · Poglej več »

1846

1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1846 · Poglej več »

1847

1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1847 · Poglej več »

1850

1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1850 · Poglej več »

1862 Apolon

1862 Apolon (mednarodno ime 1862 Apollo) je asteroid tipa Q. Odkril ga je Karl Wilhelm Reinmuth v letu 1932.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1862 Apolon · Poglej več »

1885

1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 1885 · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 19. stoletje · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 2000 · Poglej več »

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 2005 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 2006 · Poglej več »

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 2060 Hiron · Poglej več »

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 433 Eros · Poglej več »

50000 Kvaoar

50000 Kvaoar je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 50000 Kvaoar · Poglej več »

90377 Sedna

90377 Sedna (predhodna začasna oznaka, tudi samo Sedna) je čezneptunsko telo, odkrito 14.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 90377 Sedna · Poglej več »

90482 Ork

90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Poimenovanje astronomskih teles in 90482 Ork · Poglej več »

Preusmerja sem:

Imenovanje astronomskih teles.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »