Kazalo
24 odnosi: Astronomska enota, Astronomski simbol, Dan, Erida (boginja), Erida (pritlikavi planet), Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kirij, Kotna stopinja, Meter, Naravni satelit, Osončje, Pluton, Pritlikavi planet, Razpršeni disk, Sekunda, Sonce, Tera, Zemlja, 2003, 2006, 21. oktober, 6. marec.
- Astronomska telesa, odkrita leta 2005
- Osončje
- Pritlikavi planeti
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Astronomska enota
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Astronomski simbol
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Dan
Erida (boginja)
Erida (okrog 520 pr. n. št.) Êrida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Erida (boginja)
Erida (pritlikavi planet)
Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Erida (pritlikavi planet)
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Julijansko leto
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Kelvin
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Kirij
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Kotna stopinja
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Meter
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Naravni satelit
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Osončje
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Pluton
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Pritlikavi planet
Razpršeni disk
Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Razpršeni disk
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Sonce
Tera
Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Tera
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in Zemlja
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in 2003
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in 2006
21. oktober
21.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in 21. oktober
6. marec
6.
Poglej Erida (pritlikavi planet) in 6. marec
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 2005
Osončje
Pritlikavi planeti
Prav tako znan kot 136199 Eris, 2003 UB313, Ksena, Ksena (planet), Xena.