Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Astronomsko telo

Index Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

115 odnosi: Amorski asteroid, Apohelski asteroid, Apolonski asteroid, Arjunski asteroid, Asterizem, Asteroid, Asteroidni pas, Atonski asteroid, Čezneptunsko telo, Bela pritlikavka, Blazar, Blizuzemeljski asteroid, Cerera (pritlikavi planet), Damoklejski asteroid, Deimos (luna), Disnomija (luna), Dvojna zvezda, Emisijska meglica, Erida (pritlikavi planet), Fobos (luna), Galaksija, Glavni niz, Haumea, Hi'iaka (luna), Hiperorjakinja, Izbruh žarkov gama, Izginuli komet, Izgubljeni komet, Jata galaksij, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Kefeidna spremenljivka, Kentaver (planetoid), Komet, Kroglasta zvezdna kopica, Kubevan, Kuiperjev pas, Kvazar, Lečasta galaksija, Luna, Magnetar, Makemake, Mars, Marsov Trojanec, Marsovi naravni sateliti, Medzvezdna snov, Medzvezdni komet, Meglica, Merkur, Meteor, ..., Meteoroid, Meteorski roj, Mikročrna luknja, Modra orjakinja, Molekularni oblak, Nadjata, Nadorjakinja, Namaka (luna), Naravni satelit, Nebesno telo, Neptun, Neptunov Trojanec, Neptunovi naravni sateliti, Nevtronska zvezda, Obročasta galaksija, Odprta zvezdna kopica, Oortov oblak, Osončje, Ostanek supernove, Ozvezdje, Planet, Planetarna meglica, Plutino, Pluton, Plutonovi naravni sateliti, Področje H II, Prasevanje, Pritlikava galaksija, Pritlikavi planet, Prvobitna črna luknja, Pulzar, Pulzarjev planet, Razpršeni disk, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Rjava pritlikavka, Saturn, Saturnovi naravni sateliti, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Spiralna galaksija s prečko, Spremenljivka (zvezda), Srednje težka črna luknja, Supermasivna črna luknja, Supernova, Telo (fizika), Temna meglica, Temna snov, Togo telo, Trojanski asteroid, Trojanski satelit, Uran, Uranovi naravni sateliti, Venera, Vesoljski prostor, Vulkanski asteroid, Wolf-Rayetova zvezda, Zemlja, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka, Zvezdna črna luknja, Zvezdna kopica, 90377 Sedna. Razširi indeks (65 več) »

Amorski asteroid

Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.

Novo!!: Astronomsko telo in Amorski asteroid · Poglej več »

Apohelski asteroid

Apohelijski asteroid ali Apohelec je pripadnik podrazreda Atonskih asteroidov.

Novo!!: Astronomsko telo in Apohelski asteroid · Poglej več »

Apolonski asteroid

Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).

Novo!!: Astronomsko telo in Apolonski asteroid · Poglej več »

Arjunski asteroid

Arjunski asteroid (ali Arjunec) je blizuzemeljski asteroid, ki ima podobne značilnosti tirnice kot Zemlja (majhen naklon tira, obhodno dobo približn|o 1 leto, majhno izsrednost).

Novo!!: Astronomsko telo in Arjunski asteroid · Poglej več »

Asterizem

Asterizem Veliki voz (Big Dipper) v ozvezdju Veliki medved (''Ursa Major''). Asterizem je kakršnakoli povezava zvezd, ki ima svojo značilno obliko in ime, a ni uradno ozvezdje glede na razmejitve neba po določilih Mednarodne astronomske zveze.

Novo!!: Astronomsko telo in Asterizem · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Astronomsko telo in Asteroid · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: Astronomsko telo in Asteroidni pas · Poglej več »

Atonski asteroid

Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).

Novo!!: Astronomsko telo in Atonski asteroid · Poglej več »

Čezneptunsko telo

Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.

Novo!!: Astronomsko telo in Čezneptunsko telo · Poglej več »

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Novo!!: Astronomsko telo in Bela pritlikavka · Poglej več »

Blazar

Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.

Novo!!: Astronomsko telo in Blazar · Poglej več »

Blizuzemeljski asteroid

Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.

Novo!!: Astronomsko telo in Blizuzemeljski asteroid · Poglej več »

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Astronomsko telo in Cerera (pritlikavi planet) · Poglej več »

Damoklejski asteroid

Damoklejski asteroid ali Damoklejec je asteroid, ki ima dolgo obhodno dobo in tirnico z veliko izsrednostjo, kar je značilno za periodične komete (na primer Halleyjev komet (1P/Hall)), ne kažejo pa za komete značilnega repa.

Novo!!: Astronomsko telo in Damoklejski asteroid · Poglej več »

Deimos (luna)

Déimos (grško Δείμος: Deímos - groza) je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.

Novo!!: Astronomsko telo in Deimos (luna) · Poglej več »

Disnomija (luna)

Brez opisa.

Novo!!: Astronomsko telo in Disnomija (luna) · Poglej več »

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Novo!!: Astronomsko telo in Dvojna zvezda · Poglej več »

Emisijska meglica

Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.

Novo!!: Astronomsko telo in Emisijska meglica · Poglej več »

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija. Trenutno sta Erida in Disnomija najbolj oddaljeni poznani telesi v Sončevem sistemu. Mike Brown je aprila 2006 sporočil, da ima po meritvah vesoljskega teleskopa Hubble Erida premer okrog 2326 km, kar je rahlo manj od premera Plutona. Telo je poimenovano po grški boginji prepira in nesloge Eridi, deloma zaradi zmede, ki se je pojavila v astronomski skupnosti zaradi razprave o njegovi naravi.

Novo!!: Astronomsko telo in Erida (pritlikavi planet) · Poglej več »

Fobos (luna)

Fóbos (grško Φόβος: Fóbos - strah) je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Novo!!: Astronomsko telo in Fobos (luna) · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Astronomsko telo in Galaksija · Poglej več »

Glavni niz

Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.

Novo!!: Astronomsko telo in Glavni niz · Poglej več »

Haumea

Haumea (uradno (136108) Haumea) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Astronomsko telo in Haumea · Poglej več »

Hi'iaka (luna)

Hiiaka (tudi Haumea I) je večji, zunanji naravni satelit pritlikavega planeta Haumeee.

Novo!!: Astronomsko telo in Hi'iaka (luna) · Poglej več »

Hiperorjakinja

Hiperorjakinja je masivna zvezda, večja je celo od nadorjakinj, in ima maso tudi do 100 Sončevih mas.

Novo!!: Astronomsko telo in Hiperorjakinja · Poglej več »

Izbruh žarkov gama

žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.

Novo!!: Astronomsko telo in Izbruh žarkov gama · Poglej več »

Izginuli komet

Izginuli komet je komet, ki je porabil vso hlapljivo snov in ne more več tvoriti repa ali kome kot običajni kometi.

Novo!!: Astronomsko telo in Izginuli komet · Poglej več »

Izgubljeni komet

Izgubljeni komet je komet, ki so ga najprej odkrili in ga pozneje niso mogli več opazovati, ker je bilo premalo podatkov o njegovi tirnici.

Novo!!: Astronomsko telo in Izgubljeni komet · Poglej več »

Jata galaksij

Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.

Novo!!: Astronomsko telo in Jata galaksij · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Astronomsko telo in Jupiter · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Novo!!: Astronomsko telo in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »

Kefeidna spremenljivka

Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.

Novo!!: Astronomsko telo in Kefeidna spremenljivka · Poglej več »

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Novo!!: Astronomsko telo in Kentaver (planetoid) · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Astronomsko telo in Komet · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Novo!!: Astronomsko telo in Kroglasta zvezdna kopica · Poglej več »

Kubevan

Tiri različnih kubevanov v primerjavi s tiroma Neptuna (modro) in Plutona (rožnato). Kubevan ali klasično telo Kuiperjevega pasu je asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki kroži po tirnici zunaj tirnice Neptuna in ni v orbitalni resonanci z nobenim od velikih planetov.

Novo!!: Astronomsko telo in Kubevan · Poglej več »

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Novo!!: Astronomsko telo in Kuiperjev pas · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Novo!!: Astronomsko telo in Kvazar · Poglej več »

Lečasta galaksija

M84 Léčasta galaksíja je tip galaksije, ki v Hubblovi razvrstitvi galaksij predstavlja vmesno vrsto med eliptično in spiralno galaksijo.

Novo!!: Astronomsko telo in Lečasta galaksija · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Astronomsko telo in Luna · Poglej več »

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Novo!!: Astronomsko telo in Magnetar · Poglej več »

Makemake

Makemake ali (136472) 2005 FY9 je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Astronomsko telo in Makemake · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Astronomsko telo in Mars · Poglej več »

Marsov Trojanec

Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.

Novo!!: Astronomsko telo in Marsov Trojanec · Poglej več »

Marsovi naravni sateliti

Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.

Novo!!: Astronomsko telo in Marsovi naravni sateliti · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Novo!!: Astronomsko telo in Medzvezdna snov · Poglej več »

Medzvezdni komet

Medzvezdni komet je komet, ki ni vezan na zvezdo in se lahko nahaja tudi v medzvezdnem prostoru.

Novo!!: Astronomsko telo in Medzvezdni komet · Poglej več »

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae - megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Novo!!: Astronomsko telo in Meglica · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Astronomsko telo in Merkur · Poglej več »

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Novo!!: Astronomsko telo in Meteor · Poglej več »

Meteoroid

meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.

Novo!!: Astronomsko telo in Meteoroid · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Novo!!: Astronomsko telo in Meteorski roj · Poglej več »

Mikročrna luknja

Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.

Novo!!: Astronomsko telo in Mikročrna luknja · Poglej več »

Modra orjakinja

zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.

Novo!!: Astronomsko telo in Modra orjakinja · Poglej več »

Molekularni oblak

Molekularni oblak je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).

Novo!!: Astronomsko telo in Molekularni oblak · Poglej več »

Nadjata

Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).

Novo!!: Astronomsko telo in Nadjata · Poglej več »

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Novo!!: Astronomsko telo in Nadorjakinja · Poglej več »

Namaka (luna)

Namaka (tudi Haumea II) je manjši, notranji naravni satelit pritlikavega planeta Haumeee.

Novo!!: Astronomsko telo in Namaka (luna) · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Astronomsko telo in Naravni satelit · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Astronomsko telo in Nebesno telo · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Astronomsko telo in Neptun · Poglej več »

Neptunov Trojanec

Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).

Novo!!: Astronomsko telo in Neptunov Trojanec · Poglej več »

Neptunovi naravni sateliti

Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 13 znanih naravnih satelitov.

Novo!!: Astronomsko telo in Neptunovi naravni sateliti · Poglej več »

Nevtronska zvezda

alt.

Novo!!: Astronomsko telo in Nevtronska zvezda · Poglej več »

Obročasta galaksija

Hoagovo telo Vozno kolo Galaksija NGC 1365 Obročasta galaksija je galaksija, ki po obliki spominja na obroč.

Novo!!: Astronomsko telo in Obročasta galaksija · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Novo!!: Astronomsko telo in Odprta zvezdna kopica · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Novo!!: Astronomsko telo in Oortov oblak · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Astronomsko telo in Osončje · Poglej več »

Ostanek supernove

supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.

Novo!!: Astronomsko telo in Ostanek supernove · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Astronomsko telo in Ozvezdje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Astronomsko telo in Planet · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Astronomsko telo in Planetarna meglica · Poglej več »

Plutino

Plutino je čezneptunsko nebesno telo iz Kuiperjevega pasu, ki je v 2:3 orbitalni resonanci z Neptunom (to pomeni, da telo naredi dva obhoda okoli Sonca v času, ko naredi Neptun tri).

Novo!!: Astronomsko telo in Plutino · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Astronomsko telo in Pluton · Poglej več »

Plutonovi naravni sateliti

Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.

Novo!!: Astronomsko telo in Plutonovi naravni sateliti · Poglej več »

Področje H II

Orionova meglica Področje H II je velik oblak delno ioniziranega plina nizke gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.

Novo!!: Astronomsko telo in Področje H II · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma reliktno sevanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Astronomsko telo in Prasevanje · Poglej več »

Pritlikava galaksija

ESA) Lovskih psih (Slika: NASA/ESA/A. Aloisi (STScI/ESA)/The Hubble Heritage (STScI/AURA)-ESA/Hubble Collaboration) Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd.

Novo!!: Astronomsko telo in Pritlikava galaksija · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Novo!!: Astronomsko telo in Pritlikavi planet · Poglej več »

Prvobitna črna luknja

Prvobitna ali primordialna črna luknja je domnevna vrsta črne luknje, ki ne nastane zaradi gravitacijskega sesedanja zvezde, temveč bi lahko nastala že med prapokom v tistih delih Vesolja, kjer je bila gostota energije in mase izredno velika.

Novo!!: Astronomsko telo in Prvobitna črna luknja · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Astronomsko telo in Pulzar · Poglej več »

Pulzarjev planet

Umetnikova predstava sistema planetov pri PSR B1257+12 Pulzarjev planet je vrsta planeta, ki kroži okoli pulzarja ali hitro vrteče se nevtronske zvezde.

Novo!!: Astronomsko telo in Pulzarjev planet · Poglej več »

Razpršeni disk

Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.

Novo!!: Astronomsko telo in Razpršeni disk · Poglej več »

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Novo!!: Astronomsko telo in Rdeča orjakinja · Poglej več »

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Novo!!: Astronomsko telo in Rdeča pritlikavka · Poglej več »

Rjava pritlikavka

Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.

Novo!!: Astronomsko telo in Rjava pritlikavka · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Astronomsko telo in Saturn · Poglej več »

Saturnovi naravni sateliti

Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.

Novo!!: Astronomsko telo in Saturnovi naravni sateliti · Poglej več »

Sonce

Sonce je centralna točka našega Osončja.

Novo!!: Astronomsko telo in Sonce · Poglej več »

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Novo!!: Astronomsko telo in Spektralna razvrstitev zvezd · Poglej več »

Spiralna galaksija s prečko

Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.

Novo!!: Astronomsko telo in Spiralna galaksija s prečko · Poglej več »

Spremenljivka (zvezda)

Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.

Novo!!: Astronomsko telo in Spremenljivka (zvezda) · Poglej več »

Srednje težka črna luknja

Srednje težke črne luknje so verjetno posledica trkov zvezd.

Novo!!: Astronomsko telo in Srednje težka črna luknja · Poglej več »

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.

Novo!!: Astronomsko telo in Supermasivna črna luknja · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Astronomsko telo in Supernova · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Astronomsko telo in Telo (fizika) · Poglej več »

Temna meglica

Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.

Novo!!: Astronomsko telo in Temna meglica · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Astronomsko telo in Temna snov · Poglej več »

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Novo!!: Astronomsko telo in Togo telo · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Novo!!: Astronomsko telo in Trojanski asteroid · Poglej več »

Trojanski satelit

sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.

Novo!!: Astronomsko telo in Trojanski satelit · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Astronomsko telo in Uran · Poglej več »

Uranovi naravni sateliti

Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.

Novo!!: Astronomsko telo in Uranovi naravni sateliti · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Astronomsko telo in Venera · Poglej več »

Vesoljski prostor

Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.

Novo!!: Astronomsko telo in Vesoljski prostor · Poglej več »

Vulkanski asteroid

Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkanski asteoridi ali Vulkanoidi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).

Novo!!: Astronomsko telo in Vulkanski asteroid · Poglej več »

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Novo!!: Astronomsko telo in Wolf-Rayetova zvezda · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Astronomsko telo in Zemlja · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Astronomsko telo in Zunajosončni planet · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Astronomsko telo in Zvezda · Poglej več »

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Novo!!: Astronomsko telo in Zvezda orjakinja · Poglej več »

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Novo!!: Astronomsko telo in Zvezda pritlikavka · Poglej več »

Zvezdna črna luknja

Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.

Novo!!: Astronomsko telo in Zvezdna črna luknja · Poglej več »

Zvezdna kopica

Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.

Novo!!: Astronomsko telo in Zvezdna kopica · Poglej več »

90377 Sedna

90377 Sedna (predhodna začasna oznaka, tudi samo Sedna) je čezneptunsko telo, odkrito 14.

Novo!!: Astronomsko telo in 90377 Sedna · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »