Kazalo
141 odnosi: Adriaan van Maanen, Amy Barger, Analema, Aristarh ApolonoviÄ Belopolski, Astrodinamika, Astronom, Astronomija, Astronomski observatorij Beograd, Édouard Albert Roche, Barnard 68, Barvni indeks, Bela luknja, Bela pritlikavka, Benjamin Markarjan, Brezrazsežna koliÄina, Catalina Sky Survey, Cerera (pritlikavi planet), Charles Messier, Charles Thomas Bolton, David Fabricij, Deveti planet, Domnevni planet, Efemeride, Ernst Julius Öpik, Fotosfera, Gaia (vesoljsko plovilo), Giovanni Virginio Schiaparelli, Gleb AleksandroviÄ Äebotarjov, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska leÄa, Gravitonska zvezda, Halton Christian Arp, Hannyjin objekt, Hillova krogla, Hiparh, Imena pritlikavih planetov, Izgubljeni komet, Izsev, Jean-Felix Picard (astronom), John Michell, Jonathan Homer Lane, Jupitrovi naravni sateliti, KIC 8462852, Kip Stephen Thorne, KlasiÄna mehanika, Komet, Komet Lulin, Konstanta fine strukture, KušÄarica (ozvezdje), Kvantna gravitacija, ... RazÅ”iri indeks (91 veÄ) »
Adriaan van Maanen
Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Astronomsko telo in Adriaan van Maanen
Amy Barger
Amy J. Barger, ameriška astronomka, * 18. januar 1971.
Poglej Astronomsko telo in Amy Barger
Analema
Popoldanska analema v Äasu 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi oznaÄbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v doloÄenem Äasu dneva in z doloÄenega kraja na Zemlji.
Poglej Astronomsko telo in Analema
Aristarh ApolonoviÄ Belopolski
Aristarh ApolonoviÄ Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Astronomsko telo in Aristarh ApolonoviÄ Belopolski
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktiÄnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Poglej Astronomsko telo in Astrodinamika
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se najveÄ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Astronomsko telo in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Astronomsko telo in Astronomija
Astronomski observatorij Beograd
Äetrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.
Poglej Astronomsko telo in Astronomski observatorij Beograd
Édouard Albert Roche
Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.
Poglej Astronomsko telo in Édouard Albert Roche
Barnard 68
Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju KaÄenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.
Poglej Astronomsko telo in Barnard 68
Barvni indeks
Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki doloÄa barvo telesa.
Poglej Astronomsko telo in Barvni indeks
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Poglej Astronomsko telo in Bela luknja
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Astronomsko telo in Bela pritlikavka
Benjamin Markarjan
Benjamin »Benik« JegiševiÄ Markarjan, armenski astrofizik, * 19. november 1913, Šulaver, Tifliska gubernija, Ruski imperij (sedaj Šahumjan, Gruzija), † 29. september 1985, Erevan, Armenska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Armenija).
Poglej Astronomsko telo in Benjamin Markarjan
Brezrazsežna koliÄina
Brezrazséžna koliÄína (ali brezdimenzíjska koliÄína) je koliÄina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Astronomsko telo in Brezrazsežna koliÄina
Catalina Sky Survey
Catalina Sky Survey je projekt namenjen odkrivanju kometov in asteroidov ter ostalih teles v vesoljskem prostoru, ki se nahajajo v bližini Zemlje.
Poglej Astronomsko telo in Catalina Sky Survey
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v OsonÄju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Astronomsko telo in Cerera (pritlikavi planet)
Charles Messier
Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.
Poglej Astronomsko telo in Charles Messier
Charles Thomas Bolton
Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.
Poglej Astronomsko telo in Charles Thomas Bolton
David Fabricij
David Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski duhovnik, teolog, ljubiteljski astronom in kartograf, * 9. marec 1564, Esens, Vzhodna Frizija, NemÄija, † 7. maj 1617, Osteel, Vzhodna Frizija.
Poglej Astronomsko telo in David Fabricij
Deveti planet
Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju OsonÄja, Äigar prisotnost bi pojasnila neobiÄajno tirno razporeditev Äezneptunskih teles, ki veÄinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.
Poglej Astronomsko telo in Deveti planet
Domnevni planet
Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.
Poglej Astronomsko telo in Domnevni planet
Efemeride
Efemeríde (ephÄmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od Äasa.
Poglej Astronomsko telo in Efemeride
Ernst Julius Öpik
Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.
Poglej Astronomsko telo in Ernst Julius Öpik
Fotosfera
SonÄeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je obmoÄje atmosfere, kjer optiÄna globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Poglej Astronomsko telo in Fotosfera
Gaia (vesoljsko plovilo)
Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.
Poglej Astronomsko telo in Gaia (vesoljsko plovilo)
Giovanni Virginio Schiaparelli
Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.
Poglej Astronomsko telo in Giovanni Virginio Schiaparelli
Gleb AleksandroviÄ Äebotarjov
Gleb AleksandroviÄ Äebotarjov, ruski astronom, * 1. avgust 1913, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), †4. avgust 1975, Leningrad, Sovjetska zveza.
Poglej Astronomsko telo in Gleb AleksandroviÄ Äebotarjov
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enaÄbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enaÄbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo Ärno luknjo: Navadno se oznaÄuje z malo grško Ärko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem Äasu tudi z \mathcal\.
Poglej Astronomsko telo in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska leÄa
Gravitacijska leÄa je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Poglej Astronomsko telo in Gravitacijska leÄa
Gravitonska zvezda
Gravitonska zvezda ali tudi »kvazi Ärnolukenjsko telo« (KÄLT) je astronomsko telo, katerega obstoj je teoretiÄen.
Poglej Astronomsko telo in Gravitonska zvezda
Halton Christian Arp
Halton Christian Arp, ameriški astronom, * 21. marec 1927, New York, New York, ZDA, † 28. december 2013, München, NemÄija.
Poglej Astronomsko telo in Halton Christian Arp
Hannyjin objekt
Hannyjin objekt in spiralna galaksija IC 2497. Hannyjin objekt ali Hannyjino telo (nizozemsko Hanny's Voorwerp) je astronomsko telo neznane narave.
Poglej Astronomsko telo in Hannyjin objekt
Hillova krogla
Lagrangeevih toÄk Hillova krógla v astronomiji doloÄa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.
Poglej Astronomsko telo in Hillova krogla
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes Ä°znik, TurÄija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, GrÄija.
Poglej Astronomsko telo in Hiparh
Imena pritlikavih planetov
Ime pritlikavih planetov (vljuÄno z asteroidi in planetoidi) je sestavljeno iz številke, ki predstavlja zaporedno številko odkritja, in iz imena (lahko je zaÄasno ali stalno), ki ga je predlagal odkritelj.
Poglej Astronomsko telo in Imena pritlikavih planetov
Izgubljeni komet
Izgubljeni komet je komet, ki so ga najprej odkrili in ga pozneje niso mogli veÄ opazovati, ker je bilo premalo podatkov o njegovi tirnici.
Poglej Astronomsko telo in Izgubljeni komet
Izsev
nadorjakinj v obmoÄju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji koliÄina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto Äasa, oziroma oddana moÄ sevanja v obliki fotonov.
Poglej Astronomsko telo in Izsev
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Astronomsko telo in Jean-Felix Picard (astronom)
John Michell
John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.
Poglej Astronomsko telo in John Michell
Jonathan Homer Lane
Jonathan Homer Lane, ameriški astrofizik in izumitelj, * 9. avgust 1819, Geneseo, New York, ZDA, † 3. maj 1880, Washington, ZDA.
Poglej Astronomsko telo in Jonathan Homer Lane
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v OsonÄju planet z najveÄ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Astronomsko telo in Jupitrovi naravni sateliti
KIC 8462852
KIC 8462852.
Poglej Astronomsko telo in KIC 8462852
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Astronomsko telo in Kip Stephen Thorne
KlasiÄna mehanika
gibanja projektila je del klasiÄne mehanike. KlasiÄna mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Astronomsko telo in KlasiÄna mehanika
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Astronomsko telo in Komet
Komet Lulin
Komet Lulin (uradna oznaka C/2007 N3 (Lulin)) je neperiodiÄni komet, ki sta ga odkrila Ye Quanzhi in Lin Äi-Šeng iz Observatorija Lulin.
Poglej Astronomsko telo in Komet Lulin
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, obiÄajna oznaka mala grška Ärka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreÄa v atomski fiziki.
Poglej Astronomsko telo in Konstanta fine strukture
KušÄarica (ozvezdje)
KušÄarica je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Astronomsko telo in KušÄarica (ozvezdje)
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je podroÄje teoretiÄne fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po naÄelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoÄe zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi moÄni.
Poglej Astronomsko telo in Kvantna gravitacija
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastoÄega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno moÄno in oddaljeno aktivno galaktiÄno jedro.
Poglej Astronomsko telo in Kvazar
Lastni elementi tira
a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.
Poglej Astronomsko telo in Lastni elementi tira
Ljubiteljska astronomija
Perzeidov Ljubíteljska astronomíja (tudi amatêrska ~) je konjiÄek, katerega udeleženci radi opazujejo nebo in obilico teles na njem s prostimi oÄmi, binokularji ali daljnogledi.
Poglej Astronomsko telo in Ljubiteljska astronomija
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Astronomsko telo in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno veÄ manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Astronomsko telo in Lunini kraterji
Maarten Schmidt
Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.
Poglej Astronomsko telo in Maarten Schmidt
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna koliÄina svetlosti telesa na doloÄenem pasu valovnih dolžin, obiÄajno v vidnem ali infrardeÄem spektru, vÄasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Poglej Astronomsko telo in Magnituda (astronomija)
Marino FonoviÄ
Marino FonoviÄ, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).
Poglej Astronomsko telo in Marino FonoviÄ
MedgalaktiÄna zvezda
Na splošno velja, da je trk galaksij vir novih ''medgalaktiÄnih zvezd''. MedgalaktiÄna zvezda ali tudi klateška zvezda je zvezda, ki gravitacijsko ni vezana na katero izmed galaksij.
Poglej Astronomsko telo in MedgalaktiÄna zvezda
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmiÄni prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Astronomsko telo in Medzvezdna snov
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Astronomsko telo in Meglica
Messier 110
Messier 110 (znana tudi kot M110 in NGC 205) je pritlikava eliptiÄna galaksija, ki je satelit Andromedini galaksiji.
Poglej Astronomsko telo in Messier 110
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Astronomsko telo in Messierov katalog
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeÄe telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Astronomsko telo in Meteoroid
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativistiÄnih enaÄb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Astronomsko telo in Metrika FLRW
Mezoameriški koledarji
Mezoameriki.Marcus. Predkolumbovska mezoameriška ljudstva so imela veÄ razliÄnih koledarjev, ki so kazali Lunine cikle, leta in nepretrgano štetje dnevov s 365 in 360 dnevi.
Poglej Astronomsko telo in Mezoameriški koledarji
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Astronomsko telo in Michel Hénon
MikroÄrna luknja
MíkroÄÅna lúknja ali kvantnomehanska ÄÅna lúknja je majhna Ärna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.
Poglej Astronomsko telo in MikroÄrna luknja
Milijarda
Milijárda je število, ki oznaÄuje tisoÄ milijonov.
Poglej Astronomsko telo in Milijarda
Mrk
MÅk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Poglej Astronomsko telo in Mrk
Mrk (razloÄitev)
Mrk lahko pomeni.
Poglej Astronomsko telo in Mrk (razloÄitev)
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Astronomsko telo in Nagib vrtilne osi
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo zaÄetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pveÄjega spremljevalca Harona, kar vÄasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem OsonÄju.
Poglej Astronomsko telo in Naravni satelit
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Astronomsko telo in Naseljivi planet
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Astronomsko telo in Nebesna mehanika
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v OsonÄju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Astronomsko telo in Nebesno telo
Nebo
ObiÄajno nebo Nevihtno nebo sonÄnem zahod na morju Nebó je grobo reÄeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Astronomsko telo in Nebo
Neptunov Trojanec
Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve toÄke L4 (to je 60° pred Neptunom).
Poglej Astronomsko telo in Neptunov Trojanec
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Poglej Astronomsko telo in Nerešeni problemi v fiziki
NGC 1
NGC 1 je spiralna galaksija brez preÄke v ozvezdju Pegaza severno od galaksije NGC 2 in južno od glavne zvezde Andromede, Alferaca.
Poglej Astronomsko telo in NGC 1
Nikolaj AleksejeviÄ Umov
Nikolaj AleksejeviÄ Umov, ruski fizik, matematik in filozof, * 4. februar (23. januar, ruski koledar) 1846, Simbirsk, Ruski imperij (sedaj Uljanovsk, Rusija), † 28. januar (15. januar) 1915, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Astronomsko telo in Nikolaj AleksejeviÄ Umov
NoÄna fotografija
NoÄna fotografija je izraz, ki se uporablja za fotografsko tehniko, pri kateri se obiÄajno fotografira zunaj med mrakom in zarjo.
Poglej Astronomsko telo in NoÄna fotografija
Nordijska kozmologija
Sól; Lorenz Frølich, 1895 Nordijska kozmologija je opis vesolja in njegovih zakonov s strani starodavnih severnogermanskih ljudstev.
Poglej Astronomsko telo in Nordijska kozmologija
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Poglej Astronomsko telo in Novi splošni katalog
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeÄe) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja veÄjega osno simetriÄnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Poglej Astronomsko telo in Nutacija
Objekt
Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.
Poglej Astronomsko telo in Objekt
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se najveÄkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Astronomsko telo in Ognjenik
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Astronomsko telo in Orbitalna resonanca
OsonÄje
Naše OsónÄje (tudi SónÄev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Astronomsko telo in OsonÄje
Ostanek supernove
supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.
Poglej Astronomsko telo in Ostanek supernove
Panteizem
Meglica Helix, obiÄajno poimenovana kot "Božje oko" Panteizem je prepriÄanje, da so resniÄnost, vesolje in kozmos identiÄni z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od zaÄetka Äasa; ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoÄe in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.
Poglej Astronomsko telo in Panteizem
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se najveÄ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Astronomsko telo in Parsek
Pierre-François-André Méchain
Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.
Poglej Astronomsko telo in Pierre-François-André Méchain
Planetarna diferenciacija
Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta loÄujejo sestavine zaradi razliÄnih fiziÄnih in kemiÄnih lastnosti snovi.
Poglej Astronomsko telo in Planetarna diferenciacija
Planetarna meglica
Zmaja 2011. LisiÄke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja DvojÄkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoÄa, sevajoÄa lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotiÄne veje orjakinj iz doloÄenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Astronomsko telo in Planetarna meglica
Planetezimal
Planetezimal je astronomsko telo, ki kroži na orbiti okrog protozvezde.
Poglej Astronomsko telo in Planetezimal
Planetni sestav
Planetni sestav oz.
Poglej Astronomsko telo in Planetni sestav
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je znaÄilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Astronomsko telo in Plazma (fizika)
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem podroÄju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Astronomsko telo in Poimenovanje astronomskih teles
Pojav Umova
Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.
Poglej Astronomsko telo in Pojav Umova
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmiÄno mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz Äasa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Astronomsko telo in Prasevanje
Precesija enakonoÄij
hohe_2013 Precesíja enakonóÄij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Astronomsko telo in Precesija enakonoÄij
PušÄica (ozvezdje)
PušÄica je ozvezdje severne nebesne poloble in tretje najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Astronomsko telo in PušÄica (ozvezdje)
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središÄnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne Ärte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteÄa se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Astronomsko telo in Pulzar
Radialna hitrost
lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.
Poglej Astronomsko telo in Radialna hitrost
Rakovica (meglica)
Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.
Poglej Astronomsko telo in Rakovica (meglica)
RdeÄi premik
SonÄevega optiÄnega spektra (levo). PušÄice kažejo rdeÄi premik. Valovna dolžina narašÄa proti rdeÄemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdeÄega in modrega premika RdéÄi premík (tudi rdéÄi pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdeÄemu delu spektra.
Poglej Astronomsko telo in RdeÄi premik
Rjava pritlikavka
Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeÄe pritlikavke.
Poglej Astronomsko telo in Rjava pritlikavka
Ronald Buta
Ronald J. Buta, ameriški astronom, * 1952.
Poglej Astronomsko telo in Ronald Buta
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (vÄasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrteÄo se in nenabito (brez elektriÄnega naboja) Ärno luknjo.
Poglej Astronomsko telo in Schwarzschildov polmer
Seznam astronomskih katalogov
Astronomski katalog je seznam ali tabulacija astronomskih teles, zaradi sorodnih znaÄilnosti, morfologije, naÄina detekcije, izvora ali metode odkritja obiÄajno povezanih v skupine.
Poglej Astronomsko telo in Seznam astronomskih katalogov
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse Älanke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin
Seznam planetov v osonÄju
Seznam planetov v osonÄju navaja planete našega OsonÄja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatiÄno ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom poÄistijo obmoÄje svojega tira.
Poglej Astronomsko telo in Seznam planetov v osonÄju
Sidney van den Bergh
Sidney van den Bergh, FRS, kanadski astronom, * 20. maj 1929, Wassenaar, Nizozemska.
Poglej Astronomsko telo in Sidney van den Bergh
Sizigij (astronomija)
work.
Poglej Astronomsko telo in Sizigij (astronomija)
Skalirni faktor (kozmologija)
Skalirni faktor, kozmiÄni faktor, kozmiÄni skalirni faktor ali vÄasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.
Poglej Astronomsko telo in Skalirni faktor (kozmologija)
SonÄev polmer
SónÄev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in veÄjih astronomskih teles.
Poglej Astronomsko telo in SonÄev polmer
Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic
Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic (izvirno; okrajšava GC) je astronomski katalog meglic in zvezdnih kopic, ki ga je leta 1864 objavil John Herschel.
Poglej Astronomsko telo in Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju Ärnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva Ärno telo, sorazmerna Äetrti potenci njegove termodinamiÄne temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Astronomsko telo in Stefan-Boltzmannov zakon
Svetlana Ivanovna Gerasimenko
Svetlana Ivanovna Gerasimenko, tadžikistanska astronomka ukrajinskega porekla, * 23. februar 1945, Barišivka, Kijevska oblast, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).
Poglej Astronomsko telo in Svetlana Ivanovna Gerasimenko
Telo (razloÄitev)
Telo je lahko.
Poglej Astronomsko telo in Telo (razloÄitev)
Thomas Harriot
Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.
Poglej Astronomsko telo in Thomas Harriot
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali veÄkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišÄa.
Poglej Astronomsko telo in Tirna hitrost
Triton (luna)
Tríton (grško ΤρĪÆτων: Tríton) je najveÄji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Poglej Astronomsko telo in Triton (luna)
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Poglej Astronomsko telo in Trojanski asteroid
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmiÄna hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskonÄno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na doloÄeni razdalji od izvora.
Poglej Astronomsko telo in Ubežna hitrost
Ugasli komet
Ugasli komet je komet, ki je porabil vso hlapljivo snov in ne more veÄ tvoriti repa ali kome kot obiÄajni kometi.
Poglej Astronomsko telo in Ugasli komet
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Astronomsko telo in Uvod v kvantno mehaniko
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Astronomsko telo in Vesolje
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optiÄni spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi Äloveško oko.
Poglej Astronomsko telo in Vidni spekter
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Astronomsko telo in Vodni hlapi
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Poglej Astronomsko telo in Vozelna precesija
Willem de Sitter
Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.
Poglej Astronomsko telo in Willem de Sitter
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 SonÄevih mas), ki zaradi zelo moÄnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Astronomsko telo in Wolf-Rayetova zvezda
ZaÄasno oznaÄevanje nebesnih teles
ZaÄasno oznaÄevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Astronomsko telo in ZaÄasno oznaÄevanje nebesnih teles
Zemlja
Zemlja Ų²Ł ŪŁ je eden izmed planetov OsonÄja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoÄa voda in Äloveštvo.
Poglej Astronomsko telo in Zemlja
Zemljepisno lastno ime
ApaÄe Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz gršÄine, τĻπος – kraj in į½νομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, pušÄave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Astronomsko telo in Zemljepisno lastno ime
Zvezda
Zvézda je sijoÄe (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Astronomsko telo in Zvezda
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Astronomsko telo in Zvezda pritlikavka
2018 VG18
je zelo oddaljeno Äezneptunsko telo, ki so ga novembra 2018 odkrili na observatoriju na Mauna Kei na Havajih, na razdalji približno 120 AU.
Poglej Astronomsko telo in 2018 VG18
28978 Iksion
right 28978 Iksion (simbol) je asteroidno telo Kuiperjevega pasu, odkrito 22. maja 2001.
Poglej Astronomsko telo in 28978 Iksion
Prav tako znan kot Vesoljsko telo.