Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Deimos (luna)

Index Deimos (luna)

Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Afrodita, Ares, Asaph Hall, Ekliptika, Fobos (luna), Grška mitologija, Julijanski dan, Kelvin, Laboratorij za reaktivni pogon, Laplaceova ravnina, Mars, Mikro, Mili, Nano, Naravni satelit, Premer, Sočasno vrtenje, Trk, 1 E4 m.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1877
  3. Marsovi luni
  4. Osončje

Afrodita

Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.

Poglej Deimos (luna) in Afrodita

Ares

Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.

Poglej Deimos (luna) in Ares

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Poglej Deimos (luna) in Asaph Hall

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Deimos (luna) in Ekliptika

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Poglej Deimos (luna) in Fobos (luna)

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Deimos (luna) in Grška mitologija

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej Deimos (luna) in Julijanski dan

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Deimos (luna) in Kelvin

Laboratorij za reaktivni pogon

Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.

Poglej Deimos (luna) in Laboratorij za reaktivni pogon

Laplaceova ravnina

Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.

Poglej Deimos (luna) in Laplaceova ravnina

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Deimos (luna) in Mars

Mikro

Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.

Poglej Deimos (luna) in Mikro

Mili

Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.

Poglej Deimos (luna) in Mili

Nano

Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.

Poglej Deimos (luna) in Nano

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Deimos (luna) in Naravni satelit

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Poglej Deimos (luna) in Premer

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Poglej Deimos (luna) in Sočasno vrtenje

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Poglej Deimos (luna) in Trk

1 E4 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 10 do 100 kilometrov.

Poglej Deimos (luna) in 1 E4 m

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1877

Marsovi luni

Osončje