Kazalo
20 odnosi: Astronomija, Bibavica, Dan, Geostacionarna orbita, Haron, Kroženje, Luna, Merkur, Morska gladina, Nebesno telo, Os vrtenja, Osončje, Plimska sila, Pluton, Sonce, Tir, Trenje, Venera, Zemeljsko površje, Zemlja.
- Nebesna mehanika
- Orbite
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Sočasno vrtenje in Astronomija
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Sočasno vrtenje in Bibavica
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Sočasno vrtenje in Dan
Geostacionarna orbita
Orbita GSO GSO orbita, satelit je vedno nad isto lokacijo Geostacionarna orbita (geostacionarna tirnica), GSO, je okrogla (cirkularna) orbita 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem (inklinacija največkrat 0 stopinj) in telesa v njej krožijo v isti smeri kot Zemlja.
Poglej Sočasno vrtenje in Geostacionarna orbita
Haron
Božansko komedijo''. Haron (grško Χάρον: Háron - kruti sijaj) je v grški mitologiji voznik, ki vozi umrle duše čez reko Aheron (Stiks).
Poglej Sočasno vrtenje in Haron
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Sočasno vrtenje in Kroženje
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Sočasno vrtenje in Luna
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Sočasno vrtenje in Merkur
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Poglej Sočasno vrtenje in Morska gladina
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Sočasno vrtenje in Nebesno telo
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Sočasno vrtenje in Os vrtenja
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Sočasno vrtenje in Osončje
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Sočasno vrtenje in Plimska sila
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Sočasno vrtenje in Pluton
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Sočasno vrtenje in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Sočasno vrtenje in Tir
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Sočasno vrtenje in Trenje
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Sočasno vrtenje in Venera
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Sočasno vrtenje in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Sočasno vrtenje in Zemlja
Glej tudi
Nebesna mehanika
Orbite
Prav tako znan kot Sinhrona rotacija, Sinhrono vrtenje.