Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Geostacionarna orbita

Index Geostacionarna orbita

Orbita GSO GSO orbita, satelit je vedno nad isto lokacijo Geostacionarna orbita (geostacionarna tirnica), GSO, je okrogla (cirkularna) orbita 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem (inklinacija največkrat 0 stopinj) in telesa v njej krožijo v isti smeri kot Zemlja.

Kazalo

  1. 14 odnosi: Apsidna točka, Ariane (družina raket), Delta IV Heavy, Delta v, Ekvator, Herman Potočnik, Lega, Nizkozemeljska orbita, Orbita molnija, Polarna orbita, Proton (raketa), Siderski dan, Tir, Zemljepisna širina.

  2. Astrodinamika

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Geostacionarna orbita in Apsidna točka

Ariane (družina raket)

Maketa Ariane 1 v muzeju na letališču Le Bourget, Francija Ariane je izstrelitvi vesoljskih plovil namenjena serija evropskih civilnih raket za enkratno uporabo.

Poglej Geostacionarna orbita in Ariane (družina raket)

Delta IV Heavy

Delta IV Heavy na izstrelišču Delta IV Heavy (Delta 9250H) je težka nosilna raketa za enkratno uporabo.

Poglej Geostacionarna orbita in Delta IV Heavy

Delta v

Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.

Poglej Geostacionarna orbita in Delta v

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej Geostacionarna orbita in Ekvator

Herman Potočnik

Herman Potočnik (psevdonim Hermann Noordung), slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.

Poglej Geostacionarna orbita in Herman Potočnik

Lega

Léga ima več pomenov.

Poglej Geostacionarna orbita in Lega

Nizkozemeljska orbita

Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).

Poglej Geostacionarna orbita in Nizkozemeljska orbita

Orbita molnija

Orbita molnija (молния, "Strela") je tip visoko eliptične orbite z inklinacijo 63,4 stopinj z argumentom perigeja -90 stopinj.

Poglej Geostacionarna orbita in Orbita molnija

Polarna orbita

Polarna orbita je orbita kjer satelit prečka ali pa je zelo blizu obeh polov ob obhodu.

Poglej Geostacionarna orbita in Polarna orbita

Proton (raketa)

Proton K Proton M Proton (uradna oznaka: UR-500) je težka ruska raketa nosilka (RN) za enkratno uporabo, ki se uporablja za komercialne in vladne izstrelitve.

Poglej Geostacionarna orbita in Proton (raketa)

Siderski dan

nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.

Poglej Geostacionarna orbita in Siderski dan

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Geostacionarna orbita in Tir

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Poglej Geostacionarna orbita in Zemljepisna širina

Glej tudi

Astrodinamika