Kazalo
43 odnosi: Apsidna točka, Astrodinamika, Delta, Elektromagnetno polje, Enačba Ciolkovskega, Fizikalna količina, Geostacionarna orbita, Gravitacijsko polje, Hermann Oberth, Hidrazin, Hitrost, Jupiter, Karakteristična energija, Laboratorij za reaktivni pogon, Lagrangeeva točka, Masa, Masni pretok, Merska enota, Meter, Naklon tira, NASA, Nizkozemeljska orbita, Ohranitev energije, Ozračje, Pospešek, Potisk, Raketa, Raketni motor, Raketno gorivo, Satelit, Sekunda, Skalar, Specifični impulz, Sunek sile, Težnost, Tir, Ubežna hitrost, Upor sredstva, Vesoljski polet, Vesoljski prostor, Vozel (astronomija), Zemeljsko površje, Zemljepisna širina.
- Astrodinamika
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Delta v in Apsidna točka
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Poglej Delta v in Astrodinamika
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Delta v in Delta
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Delta v in Elektromagnetno polje
Enačba Ciolkovskega
rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.
Poglej Delta v in Enačba Ciolkovskega
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Delta v in Fizikalna količina
Geostacionarna orbita
Orbita GSO GSO orbita, satelit je vedno nad isto lokacijo Geostacionarna orbita (geostacionarna tirnica), GSO, je okrogla (cirkularna) orbita 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem (inklinacija največkrat 0 stopinj) in telesa v njej krožijo v isti smeri kot Zemlja.
Poglej Delta v in Geostacionarna orbita
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Delta v in Gravitacijsko polje
Hermann Oberth
Hermann Julius Oberth, nemški fizik in raketni inženir, * 25. junij 1894, Sibiu, Transilvanija, Avstro-Ogrska (sedaj Romunija), † 28. december 1989, Nürnberg, Nemčija.
Poglej Delta v in Hermann Oberth
Hidrazin
Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).
Poglej Delta v in Hidrazin
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Delta v in Hitrost
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Delta v in Jupiter
Karakteristična energija
Karakterístična energíja (označba C_\!\) je v astrodinamiki mera presežka specifične energije nad zahtevano za pobeg z masivnega telesa.
Poglej Delta v in Karakteristična energija
Laboratorij za reaktivni pogon
Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.
Poglej Delta v in Laboratorij za reaktivni pogon
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Delta v in Lagrangeeva točka
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Delta v in Masa
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Poglej Delta v in Masni pretok
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Delta v in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Delta v in Meter
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Delta v in Naklon tira
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Delta v in NASA
Nizkozemeljska orbita
Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).
Poglej Delta v in Nizkozemeljska orbita
Ohranitev energije
Zakon o ohranitvi energije, ki je bil prvič formuliran v 19.
Poglej Delta v in Ohranitev energije
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Delta v in Ozračje
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Delta v in Pospešek
Potisk
F-15 Eagle normalno deluje. Največji potisk je 79 kN brez dodatnega izgorevanja, drugače pa 129,7 kN. Potísk je reakcijska sila, ki nastane, ko sistem izvrže ali pospeši maso v eni smeri.
Poglej Delta v in Potisk
Raketa
Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.
Poglej Delta v in Raketa
Raketni motor
RS-68 raketni motor Viking 5C Raketni motor, lahko tudi samo "Raketa", je tip reaktivnega motorja, ki uporablja shranjeno gorivo in oksidator za potisno silo (reakcijo) - po pravilih 3.
Poglej Delta v in Raketni motor
Raketno gorivo
Raketno gorivo - (ang. propelant) je snov, ki je shranjena (po navadi v tanku) in se jo uporablja v obliki visokohitrostnega izpuha za potisk raket.
Poglej Delta v in Raketno gorivo
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Delta v in Satelit
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Delta v in Sekunda
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Delta v in Skalar
Specifični impulz
Specifični impulz (oznaka Isp) je parameter, ki označuje učinkovitost (izkoristek) raketnih in reaktivnih motorjev.
Poglej Delta v in Specifični impulz
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Poglej Delta v in Sunek sile
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Delta v in Težnost
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Delta v in Tir
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Delta v in Ubežna hitrost
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Delta v in Upor sredstva
Vesoljski polet
Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.
Poglej Delta v in Vesoljski polet
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Delta v in Vesoljski prostor
Vozel (astronomija)
Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).
Poglej Delta v in Vozel (astronomija)
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Delta v in Zemeljsko površje
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Delta v in Zemljepisna širina
Glej tudi
Astrodinamika
Prav tako znan kot Karakteristična hitrost orbitalnega manevra.