Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Delta v

Index Delta v

Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.

Kazalo

  1. 8 odnosi: Arjunski asteroid, Delta, Enačba Ciolkovskega, Geostacionarna orbita, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Lagrangeeva točka, Merkur, Seznam fizikalnih vsebin.

Arjunski asteroid

Arjunski asteroid (ali Arjunec) je blizuzemeljski asteroid, ki ima podobne značilnosti tirnice kot Zemlja (majhen naklon tira, obhodno dobo približn|o 1 leto, majhno izsrednost).

Poglej Delta v in Arjunski asteroid

Delta

Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.

Poglej Delta v in Delta

Enačba Ciolkovskega

rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.

Poglej Delta v in Enačba Ciolkovskega

Geostacionarna orbita

Orbita GSO GSO orbita, satelit je vedno nad isto lokacijo Geostacionarna orbita (geostacionarna tirnica), GSO, je okrogla (cirkularna) orbita 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem (inklinacija največkrat 0 stopinj) in telesa v njej krožijo v isti smeri kot Zemlja.

Poglej Delta v in Geostacionarna orbita

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Delta v in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Delta v in Lagrangeeva točka

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Delta v in Merkur

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Delta v in Seznam fizikalnih vsebin

Prav tako znan kot Karakteristična hitrost orbitalnega manevra.