Kazalo
60 odnosi: Arthur Cayley, Astrodinamika, Časovni odvod, Delta, Delta v, Diferencialna enačba, Eksponentna funkcija, Francoska akademija znanosti, Galilejeva transformacija, Gibalna količina, Gibanje, Gravitacijsko polje, Hermann Oberth, Hiperbolična funkcija, Hitrost, Hitrost svetlobe, Inercialni opazovalni sistem, Infinitezimalni račun, Integral, Izrek o gibalni količini, Klasična mehanika, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Lorentzev faktor, Masa, Masni pretok, Meter na sekundo, Naravni logaritem, Neraketna izstrelitev v vesolje, Nizkozemeljska orbita, Peter Guthrie Tait, Plin, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Potisk, Raketa, Raketni motor, Raketni motor na tekoče gorivo, Raketno gorivo, Raketoplan, Reaktivni motor, Robert Hutchings Goddard, Siméon-Denis Poisson, Skalar, Smodnik, Specifični impulz, SSTO, Sunek sile, Težni pospešek, Težnost, Tehnološki inštitut Massachusettsa, ... Razširi indeks (10 več) »
- Astrodinamika
- Konstantin Edvardovič Ciolkovski
- Raketni pogon
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Arthur Cayley
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Astrodinamika
Časovni odvod
Časóvni òdvod (ali òdvod po čásu) je v matematiki odvod funkcije po času, po navadi tolmačen kot stopnja (časovne) spremembe vrednosti funkcije.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Časovni odvod
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Delta
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Delta v
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Diferencialna enačba
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Enačba Ciolkovskega in Eksponentna funkcija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Francoska akademija znanosti
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Galilejeva transformacija
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Gibalna količina
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Gibanje
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Gravitacijsko polje
Hermann Oberth
Hermann Julius Oberth, nemški fizik in raketni inženir, * 25. junij 1894, Sibiu, Transilvanija, Avstro-Ogrska (sedaj Romunija), † 28. december 1989, Nürnberg, Nemčija.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Hermann Oberth
Hiperbolična funkcija
Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Hiperbolična funkcija
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Hitrost svetlobe
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Inercialni opazovalni sistem
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Infinitezimalni račun
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Integral
Izrek o gibalni količini
Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Izrek o gibalni količini
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Klasična mehanika
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Konstantin Edvardovič Ciolkovski
Lorentzev faktor
Lorentzev fáktor (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v: \frac.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Lorentzev faktor
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Masa
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Masni pretok
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Meter na sekundo
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Naravni logaritem
Neraketna izstrelitev v vesolje
Neraketna izstrelitev v vesolje (– NRS) je način izstreljevanja tovora in ljudi v vesoljski prostor brez uporabe konvencionalnih raket ali pa samo z njihovo delno uporabo.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Neraketna izstrelitev v vesolje
Nizkozemeljska orbita
Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).
Poglej Enačba Ciolkovskega in Nizkozemeljska orbita
Peter Guthrie Tait
Peter Guthrie Tait, škotski fizik in matematik, * 28. april 1831, Dalkeith, Srednji Lothian, Škotska, † 4. julij 1901, Edinburg, Škotska.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Peter Guthrie Tait
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Plin
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Posebna teorija relativnosti
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Pospešek
Potisk
F-15 Eagle normalno deluje. Največji potisk je 79 kN brez dodatnega izgorevanja, drugače pa 129,7 kN. Potísk je reakcijska sila, ki nastane, ko sistem izvrže ali pospeši maso v eni smeri.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Potisk
Raketa
Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Raketa
Raketni motor
RS-68 raketni motor Viking 5C Raketni motor, lahko tudi samo "Raketa", je tip reaktivnega motorja, ki uporablja shranjeno gorivo in oksidator za potisno silo (reakcijo) - po pravilih 3.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Raketni motor
Raketni motor na tekoče gorivo
Raketni motor na tekoče gorivo je vrsta raketnega motorja, ki uporablja goriva v tekočem agregatnem stanju.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Raketni motor na tekoče gorivo
Raketno gorivo
Raketno gorivo - (ang. propelant) je snov, ki je shranjena (po navadi v tanku) in se jo uporablja v obliki visokohitrostnega izpuha za potisk raket.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Raketno gorivo
Raketoplan
raketoplana Columbia na odpravi STS-1 12. aprila 1981 Raketoplan, vesoljsko letalo, vesoljski čolniček ali vesoljski taksi je vesoljsko plovilo s posadko z možnostjo večkratne uporabe, ki lahko tudi leti ali jadra kot zrakoplov v ozračju.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Raketoplan
Reaktivni motor
Delovanje turboventilatorskega motorja, svetlo roza je hladni obvodni zrak (''ang. bypass).'' Prerez turboreaktivnega motorja s sestavnimi deli Prvo letalo na reaktivni pogon Heinkel He-178 Reaktivni motor, (ang. Jet Engine), pogovorno tudi reakcijski motor, je tip letalskega motorja z notranjim zgorevanjem, ki ustvarja potisk s curkom visokohitrostnega izpuha - reakcijo.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Reaktivni motor
Robert Hutchings Goddard
Robert Hutchings Goddard, ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir, * 5. oktober 1882, Worcester, Massachusetts, ZDA, † 10. avgust 1945, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Robert Hutchings Goddard
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Siméon-Denis Poisson
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Skalar
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Smodnik
Specifični impulz
Specifični impulz (oznaka Isp) je parameter, ki označuje učinkovitost (izkoristek) raketnih in reaktivnih motorjev.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Specifični impulz
SSTO
SSTO (angleška kratica za Single Stage To Orbit) je koncept vesoljskega plovila (rakete), ki bi se izstrelilo v orbito v samo eni stopnji, brez odmetavanja drugih stopenj (motorjev) med letom.
Poglej Enačba Ciolkovskega in SSTO
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Sunek sile
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Težni pospešek
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Težnost
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Tehnološki inštitut Massachusettsa
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Točkasto telo
Trdogorivni potisnik
Trdogorivni "boosterji" na Space shuttle - najmočnejši raketni motorji na svetu Sestavni deli trdogorivnega potisnika na Space Shuttle Potisnik na trdo gorivo (ang. Solid Rocket Booster - SRB) "booster" je potisna naprava (raketa), ki uporablja raketne motorje na trdo gorivo.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Trdogorivni potisnik
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Ubežna hitrost
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Upor sredstva
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Variacijski račun
Veriga
Navita kovinska veriga Veriga je serijski sklop povezanih kosov, imenovanih členi, ki so običajno narejeni iz kovine, s splošnim značajem, podobnim lastnostim vrvi, saj je prožna in ukrivljena pri stiskanju, vendar linearna, toga in nosilna pri napetosti.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Veriga
Vesoljski polet
Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Vesoljski polet
Vesoljski top
Vesoljski top (ang. Space gun) tudi "Vernov top" (po Julesu Vernu) je velik top, ki se uporablja za izstreljevanje objektov iz površja Zemlje v vesolje.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Vesoljski top
Vesoljsko dvigalo
Vesoljsko dvigalo Vesoljsko dvigalo je koncept transportiranja tovora in ljudi z Zemlje v vesolje in obratno s pomočjo dvigala.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Vesoljsko dvigalo
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Poglej Enačba Ciolkovskega in Vesoljsko plovilo
Glej tudi
Astrodinamika
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
Raketni pogon
Prav tako znan kot Enačba idealne rakete, Formula Ciolkovskega, Oberthova enačba, Število Ciolkovskega.