Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Afrodita, Afrodita Kalipigos, Afrodita Knidska, Ares, Atena, Boginja, Ciper, Egipt, Eros, Grška mitologija, Hefajst, Hera, Homer, Kopno, Kronos, Lepota, Ljubezen, Morje, Perzefona, Rimska mitologija, Spolni organ, Trojanska vojna, Uran (mitologija), Venera (mitologija), Venera in glasbenik, Zevs, 1625, 1951.
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Novo!!: Afrodita in Afrodita · Poglej več »
Afrodita Kalipigos
Afrodita Kalipigos, znana tudi kot Venera Kalipigos (grško Ἀφροδίτη Καλλίπυγος), dobesedno pomeni Venera (ali Afrodita) z lepo zadnjico), je star rimski marmorni kip, za katerega mislijo, da je kopija starejšega grškega izvirnika. Ženska v draperiji s posebno kretnjo (anasirma, grško ἀνάσυρμα) dviga svoj svetli peplos in razkriva boke in zadnjico, ozira se nazaj in navzdol čez ramo, kot da bi se morda ocenjevala. Naj bi bila Venera (Afrodita), čeprav je lahko tudi navadna smrtnica. Današnji marmorni kip sega v pozno 1. stoletje pred našim štetjem Havelock, p. 100.. Izgubljeni grški izvirnik, na katerem menijo, da temelji, naj bi bil bron in uničen okoli 300 pred našim štetjem, do začetka helenistične dobe. Izvor marmorne kopije ni znan. Ponovno je bil odkrit v zgodnji moderni dobi, a brez glave. Glava je bila obnovljena, najprej v 16. stoletju in še enkrat v 18. stoletju (v tem primeru je kipar dokaj natančno sledil prejšnji obnovi). Obnovljena glava je gledala čez ramo in usmerjala dodatno pozornost na golo zadnjico in s tem prispevala k priljubljenosti.Fenton, p. 16. V 17. in 18. stoletju je bil kip opredeljen kot Venera in povezan s templjem Afrodite Kalipigos v Sirakuzah, o katerem je razpravljal Atenaj, grški retorik in gramatik ob koncu 2. in začetka 3. stoletja, v svojem delu Gostija sofistov. Kip je bil večkrat kopiran, med drugimi sta ga kopirala Jean-Jacques Clérion in François Barois.
Novo!!: Afrodita in Afrodita Kalipigos · Poglej več »
Afrodita Knidska
Afrodita Knidska je bila eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparja Praksitela iz Aten (4. stoletje pr. n. št.). Ta kip in njegove kopije se pogosto imenujejo Venus pudica (sramežljiva Venera), ker si z desno roko pokriva golo sramnico.
Novo!!: Afrodita in Afrodita Knidska · Poglej več »
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Novo!!: Afrodita in Ares · Poglej več »
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Novo!!: Afrodita in Atena · Poglej več »
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Novo!!: Afrodita in Boginja · Poglej več »
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Novo!!: Afrodita in Ciper · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Afrodita in Egipt · Poglej več »
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Novo!!: Afrodita in Eros · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: Afrodita in Grška mitologija · Poglej več »
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Novo!!: Afrodita in Hefajst · Poglej več »
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Novo!!: Afrodita in Hera · Poglej več »
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Novo!!: Afrodita in Homer · Poglej več »
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Novo!!: Afrodita in Kopno · Poglej več »
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Novo!!: Afrodita in Kronos · Poglej več »
Lepota
Sarajevska rozeta uporablja steklo za pretok svetlobe v zgradbo. Svetloba je pomemben arhitekturni učinek doživljanja lepote. Lepota je karakteristika osebe, živali, objekta ali ideje, ki poraja zaznavno izkustvo ugodja, pomena ali zadoščenja.
Novo!!: Afrodita in Lepota · Poglej več »
Ljubezen
Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.
Novo!!: Afrodita in Ljubezen · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Afrodita in Morje · Poglej več »
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Novo!!: Afrodita in Perzefona · Poglej več »
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Novo!!: Afrodita in Rimska mitologija · Poglej več »
Spolni organ
Spolni organi ženske in moškega Spolovila ali spolni organi so človeški ali živalski organi, namenjen razmnoževanju.
Novo!!: Afrodita in Spolni organ · Poglej več »
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Novo!!: Afrodita in Trojanska vojna · Poglej več »
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan Kronos, ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila Afrodita. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja atmosfera. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji. Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v homerskem epu. Uran je povezan z rimskim bogom Celom.
Novo!!: Afrodita in Uran (mitologija) · Poglej več »
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Novo!!: Afrodita in Venera (mitologija) · Poglej več »
Venera in glasbenik
Beneški renesančni slikar Tizian in njegova delavnica sta ustvarila številne različice Venere in glasbenika, ki so morda znane po različnih drugih naslovih, ki navajajo elemente, kot so Venera z organistom, Venera z igralcem lutnje itd.
Novo!!: Afrodita in Venera in glasbenik · Poglej več »
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Novo!!: Afrodita in Zevs · Poglej več »
1625
1625 (MDCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Afrodita in 1625 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Afrodita in 1951 · Poglej več »
